Ob očitkih o umetnem podaljševanju čakalnih vrst – ti so zaznamovali zlasti izredni nadzor v novomeški bolnišnici – v zdravstvenem resorju stavijo na letos sprejete zakonske spremembe, ki močno zamejujejo popoldansko delo zunaj matične ustanove. Kljub omenjenim novostim ni mogoče mimo tega, da oblasti tudi same niso v celoti opravile svojih obveznosti. Glede na letos sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bi bilo treba določiti enotno metodologijo za merjenje delovnih obremenitev, pripravo analize delovnih obremenitev in način poročanja najpozneje v treh mesecih od uveljavitve. Nalogo, ki obeta več preglednosti, je novela odmerila ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel. Omenjeni rok je šel mimo že konec avgusta.
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo enotno metodologijo merjenja delovne obremenitve določili s pravilnikom, ki bo predvidoma v kratkem v javni razpravi. Do začetka veljavnosti pravilnika javni zdravstveni zavodi in koncesionarji za to skrbijo v skladu z internimi pravili, že uveljavljenimi postopki in usmeritvami, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja, so dodali.
Bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti bi morali že sedaj spremljati obremenitve svojih zaposlenih in skrbeti za to, da so enakomerno razporejene, so poudarili na ministrstvu. Enako pričakujejo glede nagrajevanja tistih zaposlenih, ki so bolj obremenjeni.
Od 21. maja že velja določba zakona o zdravstveni dejavnosti, ki javnim zdravstvenim zavodom in koncesionarjem nalaga merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca glede na število opravljenih zdravstvenih storitev in ob upoštevanju njihove zahtevnosti, so poudarili. Spremljanje mora zajemati delo v rednem delovnem času, v času, ko zaposleni opravlja nadurno delo in dežurstvo, v času, ko opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu, ter tudi v času, ko opravlja tržno dejavnost, so našteli. »Prav tako morata javni zdravstveni zavod in koncesionar spremljati dnevno delovno obremenitev za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki pri njem delo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe,« poudarjajo na ministrstvu. Niso pa se opredelili o vzrokih zamude pri določanju enotne metodologije.
Zakaj je poenotenje pomembno
Spomnimo, da je od spremljanja posameznikove obremenitve navsezadnje odvisno dopuščanje popoldanskega dela pri drugih delodajalcih. Enotna merila so pomembna tudi zato, da se naloge v vsakem zavodu ne bi lotevali po svoje. Vprašanje, kaj zaposleni počnejo med svojim delovnim časom, je tesno povezano tudi z zadnjim dogajanjem v javnem zdravstvu.
Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku novomeške bolnišnice je pokazal na umetno daljšanje čakalnih vrst. Vodstvo bolnišnice je vodji ortopedije Gregorju Kavčiču očitalo tudi preusmerjanje pacientov v zasebni zavod, kjer je operiral. Razrešilo ga je kot vodjo oddelka, odločilo se je tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Operacije po dodatnem programu so v novomeški bolnišnici prenehali izvajati izključno zaradi nepripravljenosti vodstva, da za dodatno delo dostojno nagradi medicinske sestre, je v imenu Gregorja Kavčiča na drugi strani zapisal odvetnik Boštjan Penko. Kavčič je ob polno zasedenih zmogljivostih bolnišnice res operiral tudi v zasebni ordinaciji s koncesijo, je pristavil, za kar pa je imel dovoljenje oziroma soglasje delodajalca. Za Kavčiča so se zavzeli tudi novomeški ortopedi. V primeru popolne prekinitve sodelovanja tamkajšnja ortopedija dela ne more nadaljevati v dosedanjem obsegu, so posvarili. V bolnišnici so na začetku tedna zatrdili, da zagotavljajo kontinuiteto dela na ortopediji.
Razglabljanja, ali k dolgim čakalnim dobam prispeva preusmerjanje bolnikov v zasebno zdravstvo, so zaznamovala tudi dogajanje na ljubljanski maksilofacialni kirurgiji. Ob informacijah, da nekateri zdravniki odhajajo, so v bolnišnici zavrnili očitke o razpadanju oddelka. Specialista maksilofacialne kirurgije Tadej Dovšak in Vojko Didanovič pa sta zavrnila predvidevanja, da je njun odhod iz UKC Ljubljana povezan s preusmerjanjem pacientov ali sredstev v zasebni sektor. Kot je znano, zdravstveni delavci v prihodnje praviloma ne bodo mogli delati tako v javnih zavodih kot pri zasebnikih.
Tajnikar: Treba je evidentirati efektivni delovni čas
Da bi si lahko v Sloveniji veliko težav prihranili z evidentiranjem efektivnega delovnega časa, že vrsto let opozarja ekonomist Maks Tajnikar. To je razvidno tudi ob zadnjih dogodkih, je ocenil. Izhodišče je lahko vprašanje, ali posameznik opravi dovolj storitev glede na svojo plačo. Vse to je smiselno povezati s cenami zdravstvenih storitev, je spomnil, pristop k merjenju pa bi moral biti poenoten. Zamuda pri uvajanju enotne metodologije s tega vidika predstavlja težavo, meni. Spremembe na tem področju bi lahko olajšalo vzpostavljanje holdinga slovenskih bolnišnic, je dodal sogovornik. »Obenem bi morale biti pogodbe, kadar zaposleni opravlja tudi delo drugje, sklenjene med izvajalci, ne pa med izvajalcem in posameznikom. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi režijo,« je opozoril.
