»Vladi predlagam, da v duhu vsesplošnega varčevanja ukine lovišča s posebnim namenom (LPN). Lov v njih izvajajo predvsem domači tajkuni z debelimi denarnicami, nekatere najboljše predele pa imajo 'zakupljene' tujci, predvsem Italijani, Avstrijci in Nemci,« je novembra 2013 prek vladnega spletnega orodja predlagam.vladi.si tedanjo vlado Alenke Bratušek pozval anonimni državljan.
Izguba kljub lovnemu turizmu
Deset let kasneje naj bi se, kar zadeva državna lovišča, vendarle zgodil premik, vendar ne takšen, kot si je zamislil anonimnež. V vladni proceduri je predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, na podlagi katerega namerava vlada ustanoviti javni zavod za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se bo imenoval Zavod za lovišča s posebnim namenom (Zavod LPN). Nanj naj bi prenesli osem lovišč s posebnim namenom (Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Jelen, Kočevsko, Ljubljanski vrh, Prodi-Razor), ki so zdaj organizirana v okviru Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), medtem ko naj bi državno lovišče Triglav Bled ostalo v upravljanju Triglavskega narodnega parka, upravljalec državnega lovišča Brdo pri Kranju pa naj bi bil še naprej Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije.
Glavni cilj ustanovitve novega javnega zavoda naj bi bila dosledna ločitev načrtovanja upravljanja divjadi od izvajanja nalog pod pogoji javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v vseh loviščih s posebnim namenom. V vladi so prepričani, da bo novi zavod učinkoviteje upravljal LPN. Iz zadnjega finančnega poročila ZGS izhaja, da je deset lovišč s posebnim namenom lani ustvarilo skoraj 169.000 evrov izgube (leta 2021 blizu 320.000 evrov). Pozitivno so poslovala zgolj tri. Skupaj so imela nekaj manj kot 2,8 milijona evrov prihodkov, glavnino denarja, blizu 2,4 milijona evrov, so zaslužila z lovnim turizmom in s prodajo divjačine.
V ZGS negativno poslovanje državnih lovišč v zadnjih letih pripisujejo tudi temu, da za javne naloge, ki jih izvajajo LPN (med drugim sodelujejo pri aktivnostih za ohranitev zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, zlasti populacij velikih zveri), iz državnega proračuna na leto prejmejo le 50.000 evrov. Zavod LPN, ki naj bi zaživel 1. julija 2024 in naj bi imel sedež v Ljubljani, bo državo verjetno stal več milijonov evrov, saj so LPN polni propadajočih objektov, ki jih bo treba obnoviti, zato je veliko vprašanje, kaj želi vlada sploh doseči z ustanovitvijo novega javnega zavoda.
Dovolilnice za lovske goste
Prvih pet državnih lovišč so ustanovili že leta 1945. Namenjena so bila predvsem lovcem iz vrst politikov (Mačkovo lovišče je bilo na Kočevskem, Titovo v Kamniški Bistrici), imenovala so se državna rezervatna lovišča. Tri leta pozneje so jim dodali še dve in vsa preimenovali v državna lovišča posebnega republiškega pomena. Leta 1953 so spet dobila novo ime – gojitvena lovišča, od leta 2004 pa so to lovišča s posebnim namenom. Težnje po njihovi ukinitvi ali privatizaciji se pojavljajo vse od ustanovitve. Kmetijska zbornica na primer bi LPN razpustila in jih prepustila v upravljanje obstoječim ali novoustanovljenim lovskim družinam.
Golobova vlada jih bo očitno ohranila in jih prenesla v upravljanje v ta namen ustanovljenemu javnemu zavodu. Novela zakona o divjadi in lovstvu 1. januarja 2025 uvaja tudi dovolilnice za lovske goste, da bi postal lovni turizem tako v državnih kot tudi drugih loviščih preglednejši. Sosednja Madžarska tujim lovskim gostom na leto izda približno 15.000 letnih dovolilnic, za katere morajo ti plačati po 500 evrov. Pri nas bo dovolilnice za lovske goste za lovišča izdajala Lovska zveza Slovenije (LZS), gostom v LPN pa njihovi upravljalci. LZS naj bi po tej poti zaslužila okoli 170.000 na leto, upravljalci LPN pa približno 300.000 evrov.
