Pred današnjo nujno sejo odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so obravnavali predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, je svoje mnenje o predlogu zakona podala zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki jo vodi Nataša Voršič. Mnenje je na seji odbora povzela predstavnica službe Valentina Marolt. Po njenih besedah določbe predloga zakona niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti, niti niso v skladu z direktivo Evropske unije, ki ureja pravila notranjega trga električne energije.
V izrecnem nasprotju z evropsko direktivo
Iz pisnega mnenja je razvidno, da je najbolj sporen drugi člen, ki med drugim določa znižanje najvišje omrežninske tarifne postavke za januar in februar. Pravniki opozarjajo, da tarifne postavke že določa akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, zdaj pa bi v to pravno področje posegal še predlagan zakon. »To pomeni, da se ista vsebina ureja na normativno hierarhično različnih ravneh, kar odpira vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz 2. člena Ustave in načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave,« piše v mnenju.
Poleg tega zakonodajno-pravna služba opozarja še na dejstvo, da je agencija pravno in funkcionalno neodvisen ter samostojen nacionalni regulativni organ, ki je v skladu z Energetskim zakonom in Direktivo EU o skupnih pravilih notranjega trga električne energije pristojen za določanje ali potrjevanje nacionalne metodologije in tarif. »Glede na navedeno je predlagani člen, s katerim se določa vsebina, ki spada v izključno pristojnost Agencije RS za energijo, v nasprotju s predpisom Evropske unije,« opozarja služba državnega zbora, ki izpostavi še sodbo sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Nemčiji, iz katere izhaja, da niti vlada niti zakonodajalec ne smeta posegati v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa.
Lastniki sončnih elektrarn so najbolj ranljiva skupina
Koalicija je predlog zakona utemeljila na socialnih stiskah prebivalstva, ki jim jih povzročajo visoki stroški električne energije, zlasti iz naslova omrežnine za višjo sezono. »Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve,« je zakonsko besedilo zagovarjala Tina Seršen, državna sekretarka ministrstva za okolje, podnebje in energijo. »Analize kažejo, da bodo pri gospodinjskem odjemu z lastnimi sončnimi elektrarnami in pri gospodinjski odjemalcih s sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. Gre za nesorazmeren dvig pri najbolj ranljivi odjemni skupini.«
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da lahko države članice EU uvajajo le takšne ukrepe, ki ne posegajo v dinamiko trga, posegi pa morajo biti ciljno usmerjeni v določanje cen za dobavo elektrike energetsko revnim ali ranljivim gospodinjskim odjemalcem. Zakonski predlog ne izpolnjuje teh pogojev, saj se predlagana ureditev nanašala na vse gospodinjske odjemalce. »Podredno se z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) postavlja vprašanje, ali se s predlaganim členom zagotavlja enaka obravnava vseh gospodinjskih odjemalcev,« piše v mnenju služba državnega zbora.
Problematična je tudi okoliščina, da bi ukrep začasnega tarifnih postavk učinkoval za nazaj, saj je tudi to v nasprotju z ustavo. »Izjema je določena za posamezne zakonske določbe, ki lahko veljajo za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve. Taka javna korist mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, vendar v zakonodajnem gradivu predloga zakona ni obrazložena.«
Miroslav Gregorič, poslanec Svobode, je na seji odbora pojasnil, da so koalicijski poslanci že vložili amandmaje, ki naj bi v največji možni meri upoštevali mnenje zakonodajno-pravne službe. Vendar je iz njihove vsebine razvidno, da ključnih neskladij ne odpravljajo. Odbor je predlagane spremembe in dopolnitve sprejel brez glasov proti.
Poslanci in poslanke prejeli dopisa evropske komisije
Agencija za energijo je prejšnji teden poslankam in poslancem poslala svoje stališče o zakonskemu predlogu in mu priložila dopisa, ki jih je evropska komisija poslala njej in ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. »Verjamemo, da boste pred morebitnim nadaljnjim postopkom odločanja o sprejemu zakona skrbno preučili evropsko zakonodajo, sodno prakso kot tudi stališče evropske komisije ter preprečili sprejem zakona,« je zapisala direktorica Duška Godina.
Predlog zakona je po njem prepričanju v očitnem nasprotju z evropsko zakonodajo, »razlogi za sprejem interventnega zakona pa so popolnoma neutemeljeni in temeljijo na izkrivljenih trditvah o ekscesnih dvigih omrežnine, čeprav bo velika večina gospodinjskih, med njimi tudi energetsko revna gospodinjstva, in malih poslovnih odjemalcev plačevala na leto manj omrežnine«. Po prepričanju direktorice obstoječa metodologija zagotavlja, da vsak odjemalec pokrije tiste stroške, ki jih s svojo uporabo povzroča omrežju in preprečuje, da bi zaradi privilegiranja določenih skupin odjemalcev prišlo do nedopustne socializacije stroškov in prenosa bremen na šibkejše odjemalce, med njimi tudi na energetsko revna gospodinjstva.
Državni zbor naj bi o končnem predlogu zakona glasoval v četrtek.
