Ob zadnjem potrjevanju predloga zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene so poslanci Gibanja Svoboda in Levice v torek vložili tudi predlog zakona, ki bo posebej urejal omejeno osebno rabo konoplje, ter po besedah poslanke Gibanja Svoboda Sare Žibrat s tem dali vedeti volilcem, da mislijo resno pri uresničevanju referendumskih pobud.
Z novim zakonom bo polnoletnim posameznikom dovoljeno, da gojijo do štiri rastline konoplje na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča. »Število rastlin omejujemo na šest rastlin na gospodinjstvo oziroma posamezno stanovanjsko enoto. Posameznik bo lahko imel na javnih površinah do sedem gramov sušenega socvetja, doma pa 150 gramov,« je dodala in pojasnila, da bo za gospodinjstvo veljala skupna količina 300 gramov.
Nič bolj nevarno kot druge legalizirane droge?
Opozorila je na trenutni problem pri testiranju THC med vožnjo v cestnem prometu, zato naj bi na tem področju uvedli lestvico tolerance, podobno lestvici vožnje pod vplivom alkohola. »Mejo tolerance postavljamo pri treh nanogramih na miligram krvi, podobno kot na Nizozemskem in Portugalskem. Če voznik ne bo kazal psihomotoričnih motenj, ne bo kaznovan, če pa jih bo, bo prejel kazen 300 evrov in štiri kazenske točke,« je povedala Sara Žibrat. Meja bo tudi med tri in pet nanogramov, za kar bo predvidena kazen 600 evrov in osem kazenskih točk. Vse, kar bo nad to mejo, bo kaznovano s 1200 evri in 18 kazenskimi točkami. V zakonu predvidevajo še prepoved testiranja zaposlenih na THC v okviru preventivnih zdravstvenih pregledov, in poseben nadzor pri dostopu mladoletnikov do rastlin konoplje; zanje bo ta popolnoma prepovedana.
Poslanka Levice Nataša Sukić je izpostavila številne predsodke, zaradi katerih je konoplja obravnavana kot sporna in nesprejemljiva. »Glede morebitne zdravstvene ogroženosti posameznikov in družbe analize pravijo, da ni prav nič bolj ogrožajoča kot druge, že legalizirane droge, recimo alkohol in tobak.« Predloga pa ni podprla tretja koalicijska stranka Socialni demokrati. S predlogom zakona naj bi bili nezadovoljni, ker da dovoljuje prenizko število rastlin za domačo rabo.
Vprašanje glede ureditve osebne rabe je na lanskem posvetovalnem referendumu sicer dobilo zelo tesno, le 51,57-odstotno podporo volilcev.
Le v lekarnah in na recept
Predlog zakona o osebni rabi konoplje sicer prihaja za tem, ko so tudi že na prvi predlog – glede medicinske in znanstvene rabe, katere ureditev so volilci podprli s 66,7 odstotka glasov – letele številne kritike, da ne uresničuje dovolj dobro volje volilcev in je vsebinsko pomanjkljiv.
Raba konoplje za medicinske namene še naprej ostaja strogo regulirana. Vsakdo, ki jo bo želel proizvajati ali z njo trgovati, bo moral pridobiti ustrezno dovoljenje Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke ter izpolnjevati več pogojev. Med drugim bo moral navesti letne količine konoplje za medicinske namene, ki jo želi proizvajati, pa tudi površine in lokacije prostorov, kjer bo potekala proizvodnja.
Uporabnikom bo konoplja na voljo le v lekarnah in na neobnovljiv recept, ki jim ga bo po strokovni presoji zdravnik predpisal za katero koli indikacijo ali stanje, vendar vsak mesec največ za enomesečno zdravljenje. Zdravnik bo lahko prvič predpisal konopljo na recept šele po predhodnem zdravniškem pregledu, ki ga bo čez eno leto treba ponovno opraviti. V lekarni bodo pacientu izdali tudi potrdilo, s katerim bo izkazoval upravičenost do posedovanja in uporabe konoplje za medicinske namene pred organi nadzora.
