Protestna ljudska skupščina je pozvala k čim večji volilni udeležbi. »Ta je še toliko bolj pomembna, saj smo v preteklih dneh na spletu zaznali znake koordinirane kampanje za zmanjševanje volilne udeležbe! Večje število lažnih računov razširja vsebine, ki prek vseh razpoložljivih družbenih omrežij in kanalov ponavljajo, da 'ni razlike med kandidatoma', da 'nima smisla voliti', da je 'vse zrežirano vnaprej',« so izpostavili in še opozorili, da nekatere spletne strani ljudem celo dajejo napotke, kako oddati neveljavno glasovnico. Volilke in volilce so pozvali, naj ne nasedejo manipulacijam in naj se volitev udeležijo.

Visoka volilna udeležba daje izidu legitimnost

Ob splošnem načelu, da v demokraciji odloča večina, je za legitimnost skupnih odločitev izjemnega pomena kar se da visoka volilna udeležba. Da so volilni izidi ob visoki volilni udeležbi legitimnejši, je za Dnevnik poudaril tudi pravnik in profesor sociologije dr. Niko Toš. »Brez volitev ni demokracije – in brez polne udeležbe volilcev, državljank in državljanov nastaja le videz demokracije. Že v našem evropskem sosedstvu nastajajo take potvorbe demokracije, tako imenovani iliberalni in avtokratični sistemi. Če želimo, da se naš demokratični sistem ohranja, obnavlja in razvija, ga moramo polniti s svojo, ljudsko voljo. To velja za vse volitve, tudi tokratne. Izvoljeni naj sprejme mandat, ki ji/mu ga lahko potrdi le volilno telo, to je vsi oziroma čim več volilcev.«

Vsakršna agitacija proti udeležbi na volitvah je torej sama po sebi protidemokratična, nizka udeležba pa ne prispeva k povrnitvi izgubljene kredibilnosti politike. Profesor komunikologije dr. Slavko Splichal je poudaril, da je v dobi dezinformacij na spletu oddaja glasu zelo pomembna. »Pred stotimi leti je med oglaševalci nastalo reklo, da je ena slika vredna več kot tisoč besed. V digitalni dobi, ko so dezinformacije in komunikacijska nekultura na družbenih medijih močno načele verodostojnost politike in politikov, tako kot je fotoretuširanje pokopalo verodostojnost fotografij, pa lahko rečemo: en oddani glas na volitvah in referendumih je vreden več kot tisoč besed in slik v internetnih mehurčkih, ker pomembneje prispeva k politični demokraciji in legitimnosti politike.«

Predčasno glasovalo skoraj pet odstotkov volilcev

V nedeljo bodo volilci na sedmih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji odločili, kdo bo nasledil Boruta Pahorja. Izbirali bodo med Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar, ki sta v prvem krogu med sedmerico kandidatov prejela največ glasov. Glasovanje bo potekalo na več kot 3000 voliščih doma in v tujini. Pretekli teden je bilo v torek, sredo in četrtek na posebnih voliščih mogoče glasovati tudi predčasno. Predčasnega glasovanja se je po podatkih državne volilne komisije udeležilo 76.725 volilcev, kar je približno 4,8 odstotka vseh volilnih upravičencev. To je več kot pred oktobrskim prvim krogom predsedniških volitev, ko je predčasno glasovalo približno štiri odstotke oziroma skoraj 68.000 volilcev.

Na predsedniških volitvah leta 2017 je v drugem krogu na predčasnem glasovanju skupaj glasovalo 26.562, leta 2012 pa 23.366 volilcev. Za končne izide nedeljskih volitev bo treba počakati glasovnice po pošti iz Slovenije in tujine, a bo DVK v nedeljo že kmalu bo zaprtju volišč objavila rezultate glede na preštete glasovnice.