Ministrstvo za notranje zadeve in urad za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) pripravljata načrt za preselitev petdesetih beguncev iz Turčije v Slovenijo. Sklep, da bo Slovenija sprejela Afganistance in Sirce, ki trenutno živijo v Turčiji, je vlada že sprejela. Z neposredno preselitvijo v okviru programa EU bo tako peščici beguncev prihranjena nevarna pot čez Balkan.

Evropski denar

Po odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar pa se odpira vprašanje, ali se bodo njeni človekoljubni migracijski načrti obdržali. Premier Robert Golob je tik pred njenim odhodom dejal, da se o migracijah - za razliko od ostalih zadev - z ministrico strinja. Obrobna premierjeva pripomba je bila pomenljiva. Znano je, da različni strokovnjaki iz njegovega kroga z obratom politike v humanitarnost niso zadovoljni. Nekateri vplivni premierjevi svetovalci pri migracijskih vprašanjih bolj kot človekoljubje poudarjajo vidik varnosti države.

Da bi Slovenija od namere za preselitev beguncev iz Turčije naknadno odstopila, sicer ni verjetno. Utegne pa biti proces dolgotrajen, saj je zavzetost uradnikov MNZ za izpeljavo migracijskih postopkov praviloma odvisna od pričakovanj političnega vodstva. Naša država je skupino štiriintridesetih sirskih beguncev od Turčije prevzela že leta 2018 in pred tem so priprave potekale skoraj dve leti.

Večino stroškov za preselitev beguncev pri tem prevzema Evropska unija. V evropskem skladu Amif, namenjenem azilu, migracijam in vključevanju, je do leta 2027 rezerviranih deset milijard evrov. Slovenija bo tokrat prejela 500.000 evrov, po 10.000 evrov za vsakega begunca. K temu bo država iz proračuna dodala še okrog 160.000 evrov oziroma četrtino skupnega zneska. Denar je namenjen nastanitvi beguncev in za program integracije.

Ena od sirskih družin, ki so leta 2018 prispele v Slovenijo iz Turčije, je družina Mohamad, ki se je že polno vključila v slovensko okolje in danes samostojno živi v Mariboru. V zadnjem Dnevnikovem Objektivu smo predstavili njihovo zgodbo skozi oči najstniških otrok Heive in Walida.

Prihodnje leto negotovo

Vlada Roberta Goloba pa se ni odločila za sodelovanje v novejšem evropskem mehanizmu solidarnostnih premestitev prosilcev za azil iz Italije in Grčije, četudi se tudi ta financira iz sklada Amif. »Slovenija se zavzema za solidarnost, ki predstavlja pomemben element učinkovite politike upravljanja z migracijami v EU, in je v preteklosti že sodelovala v (preteklih) shemah premestitev (iz Italije in Grčije, op.p.),« je na naše vprašanje v zvezi s tem odgovorilo MNZ. »Trenutno pa smo se na pobudo evropske komisije odločili za sprejem oseb v okviru mehanizma trajne preselitve (iz Turčije, op.p.) Tudi v prihodnje bomo v okviru zmožnosti sodelovali v podobnih projektih,« so zagotovili.

V kratkem mandatu Tatjane Bobnar je na ministrstvu zaživelo tudi posvetovalno telo za migracije. Vanj so bili poleg ministričine strokovne ekipe vključeni predstavniki policije, UOIM, nevladnih organizacij ... Načrtovali so izboljšanje azilne in državljanske zakonodaje ter povečanje namestitvenih kapacitet. Policija poslej ne izvaja več pushbackov - nezakonitih vračanj prosilcev za azil na Hrvaško.

Zdaj nastopa novo obdobje, v katerem se bo poleg politike na vrhu ministrstva spremenilo tudi vzdušje na Hrvaškem. Po vstopu Hrvaške v schengen in zagonu desničarske vlade v Italiji se pričakuje ponovna (verižna) zaostritev policijskih postopkov v celotni regiji.