Že krepko več kot osem let mineva od začetka spreminjanja državnega prostorskega načrta in umeščanja v prostor treh vetrnih polj, ki jih načrtuje družba Dravske elektrarne Maribor (DEM). »Postopki za vetrno polje Ojstrica so najdlje,« pravi generalni direktor DEM Damjan Seme. »Vetrno polje Ojstrica ima danes popolno okoljsko poročilo. To je osnova za nadaljnje ključne korake, potrditev državnega prostorskega načrta in pripravo projektne in investicijske dokumentacije. Ves postopek vodi resorno ministrstvo za naravne vire in prostor,« je opisal napredek. Umeščanje v prostor
pri vetrnih elektrarnah v praksi traja najdlje.
Tehnologija napreduje,
postopki stojijo
Dravske elektrarne Maribor poleg vetrnega polja Ojstrica pri Dravogradu načrtujejo še vetrni polji na Paškem Kozjaku in Rogatcu. Vsa skupaj obsegajo 13 vetrnic. Vsi načrtovani vetrni agregati naj bi skupaj proizvedli dobrih 122 gigavatnih ur električne energije letno, kar bi zadostilo približno štirim odstotkom trenutnih potreb gospodinjstev po električni energiji. Seme pričakuje, da bo vetrno polje Ojstrica umeščeno v prostor v zadnjem kvartalu letošnjega leta, in sicer takoj po potrditvi že omenjenega okoljskega poročila.
Sprva je družba DEM na območju Ojstrice načrtovala osem vetrnic, danes so aktualne le še tri. Med postopkom so se petim odrekli zaradi ohranjanja varovanih živalskih in rastlinskih habitatov, poenostavljeno, zaradi zahtev, ki jih prinaša Natura 2000. Avstrijci na drugi strani meje jih načrtujejo sedem. Na Paškem Kozjaku so predvideni štirje agregati, na Rogatcu šest. Toda natančno število vetrnic in njihovo mikrolokacijo bodo določili šele, ko bo sprejet državni prostorski načrt. Predinvesticijska vrednost za vse tri načrtovane vetrne projekte znaša približno 65 milijonov evrov.
Postopki umeščanja v prostor trajajo že skoraj desetletje, tehnologija pa je medtem toliko napredovala, da z enakim številom vetrnic načrtujejo bistveno večjo priključno moč vetrnih agregatov. »Ko smo dali pobudo za prostorski akt oziroma državni prostorski načrt, so na Ojstrici načrtovali 10 megavatov priključne moči, danes govorimo o 19 megavatih moči. Skoraj dvakrat več. Na začetku smo načrtovali 25 gigavatnih ur letne proizvodnje, danes pričakujemo 42 gigavatnih ur letne proizvodnje. Toliko so se od takrat, ko smo dali pobudo za ta projekt, pa do popolnega okoljskega poročila, ki je osnova za vse nadaljnje aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, spremenile tehnologije v smislu moči,« na sedežu Dravskih elektrarn pripoveduje Seme. »Medtem vse naokrog veselo gradijo,« doda.
Usoda vetrne energije
na plečih Ojstrice
Predvidena moč vetrnega polja Paški Kozjak znaša 21,6 megavata, predvidena priključna moč vetrnega polja Rogatec pa 14,4 megavata. Pri obeh so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskih poročil. Slednja naj bi bila končana v naslednjem letu. Seme ocenjuje, da bo kmalu za Ojstrico v prostor umeščeno tudi vetrno polje Rogatec.
V postopku izdelave okoljskega poročila za vetrno polje Ojstrica je družba DEM odgovorila na več kot tisoč vprašanj, ki so jih prejeli, ker se je odprl prostorski akt. »Kot energetika me skrbi,« je jasen direktor družbe DEM. »Iz meseca v mesec, iz leta v leto smo bolj energetsko odvisni. Danes uvažamo 32 odstotkov električne energije. Zato potrebujemo tudi take vire. Potrebujemo te trajnostne in pa trajne vire, ki bodo delovali sto in več let,« razlaga. »Če pade Ojstrica, se bojim, da bo to usodno za vetrno energijo v Republiki Sloveniji. To bo zelo slabo ne samo za slovensko energetsko samozadostnost, ampak tudi za razvoj družbe nasploh,« je dodal.
