Na Eko skladu je trenutno odprt javni poziv, namenjen državljanom, ki se soočajo z energetsko revščino. V začetku decembra je bilo za ta namen razpisanih pet milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud, pred dnevi pa so na Eko skladu sredstva povečali na skupno deset milijonov evrov. Posameznemu gospodinjstvu bodo dodelili do 18.000 evrov oziroma do sto odstotkov upravičenih stroškov investicije v ukrepe, kot so toplotna izolacija strehe, tal, zunanjih sten, vgradnja energijsko učinkovitih oken in podobno.
Na poziv se lahko prijavijo osebe, ki prebivajo v energetsko neučinkovitih prostorih ali neustreznih bivanjskih razmerah. Kakšni so kriteriji? Z vidika materialne ogroženosti med upravičence sodijo prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, energetskega dodatka in otroškega dodatka za prve tri dohodkovne razrede. Hkrati morajo osebe izpolnjevati pogoj, da so vsaj polovični lastniki stavb oziroma stanovanj ter da živijo v stavbah, ki so v slabem stanju in potrebne energetske prenove. To pomeni na primer, da stavba nima toplotne izolacije, da ima vgrajena zunanja okna z enojno zasteklitvijo, ima streho, ki pušča, ali pa toplota, potrebna za ogrevanje prostorov, znaša več kot 150 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto.
Do 3. januarja so na Eko skladu za ta poziv prejeli 420 vlog. »Predvidoma se bo razpis zaprl še v januarju, vendar opozarjamo, da so sredstva za reševanje energetske revščine še na voljo in da bo nov poziv objavljen predvidoma v drugi polovici leta,« pravi direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.
Do boljše informiranosti z regionalnimi točkami
Vlada je konec novembra sprejela tudi akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, kjer je kot ključne cilje določila zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev za polovico do leta 2030, izvedbo naložb v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za vsaj 8000 energetsko revnih gospodinjstev ter kumulativni prihranek teh gospodinjstev v višini 573 gigavatnih ur. So ti cilji realni oziroma izvedljivi? »Realni so pogojno, če bodo zagotovljena vsa potrebna sredstva in dodatne zaposlitve na Eko skladu za vzpostavitev projektne pisarne in regionalnih točk, ki bodo dajale informacije in podporo vlagateljem,« odgovarja Mojca Vendramin.
Ena od ambicij akcijskega načrta naj bi bila tudi večja predvidljivost in neprekinjenost ukrepov. »Akcijski načrt je velik korak naprej na področju energetske revščine, saj je podlaga za zgraditev sistemskega pristopa, ki bo zagotavljal tudi kontinuiteto pozivov,« pravi Mojca Vendramin in kot primera izpostavlja vzpostavitev projektne pisarne in regionalnih točk. Vlada naj bi namreč v prihodnjih letih namenila 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami in neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. Regionalne svetovalne točke naj bi po besedah direktorice Eko sklada najprej vzpostavili v regijah, ki imajo največji delež energetsko revnih, na primer v Pomurju in Zasavju.
Prihranijo za eno hidroelektrarno elektrike
Na Eko skladu so leta 2022 (za minulo leto podatkov še nimajo) dosegli rekorden znesek izdanih odločb in dodeljenih nepovratnih sredstev, in sicer skoraj 26.200 izdanih odločb in več kot 90 milijonov evrov sredstev. Kolikšni so učinki oziroma energetski prihranki? »V letu 2022 je bilo z ukrepi Eko sklada doseženih 387 gigavatnih ur energije oziroma prihrankov energije – to pomeni, da vsako leto toliko manj porabimo. To pa je znesek, kot ga proizvede ena večja hidroelektrarna na leto,« je izpostavila direktorica.
Izziv: kako ljudi informirati o razpisih Eko sklada
»Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič, strokovna vodja pri organizaciji Focus – društvo za sonaraven razvoj. Medtem ko se v Sloveniji počasi pojavljajo skupnostni energetski projekti za rabo obnovljivih virov energije – na primer skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku, ki naj bi se odprla še ta mesec – je, kot ugotavljajo v Focusu, nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda.
Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in ozaveščajo o naslavljanju energetske revščine, vendar številni zaradi preobremenjenosti tega ne zmorejo. Zato je pomembno povezovanje z drugimi lokalnimi akterji, kot so društva, lokalne skupnosti in podobno. To poskuša akcijski načrt doseči z nekaj ukrepi, vsekakor pa bo praksa oziroma izvajanje načrta pokazalo, ali so ukrepi zastavljeni v pravi smeri,« pravi Lidija Živčič. Akcijski načrt poleg tega ne odpravlja v celoti nestabilnosti in nepredvidljivosti ukrepov oziroma denarnih podpor. Načrt za razpise Eko sklada predvideva več sredstev, kot jih je bilo na voljo prej, zato bi morala sredstva po ocenah naše sogovornice zadostovati za čas trajanja akcijskega načrta, torej za tri leta oziroma do leta 2026: »To je že velik napredek v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Ni pa zagotovila, da bodo sredstva tudi za naprej, tako da se lahko spet pojavi 'luknja' po izteku načrta. Problem se bo morda nekoliko zmanjšal s tem, da bodo ljudje bolje informirani o razpisih Eko sklada.«
Vzroki za energetsko revščino so širši
Čeprav energetsko revščino običajno definira tako imenovani trikotnik energetske revščine – nizki prihodki gospodinjstev, visoke cene energije in energetsko neučinkovite stavbe – težave segajo še globlje. »Akcijski načrt je osredotočen na naslavljanje vzrokov energetske revščine z vidika stavb in delno visokih cen energije, kar je zelo dober začetek, na dolgi rok pa bo treba pogledati čez 'trikotnik'. Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da so vzroki za energetsko revščino bistveno širši,« je izpostavila Lidija Živčič. »V naslednjih korakih bi bilo treba napore za zmanjševanje energetske revščine povezati z zagotavljanjem dostojnih in pravično plačanih delovnih mest, dostopnih stanovanj, kakovostne zdravstvene in socialne oskrbe ...«
Kako na primer na energetsko revščino vpliva vse bolj pereča stanovanjska kriza? Mnogi najemniki danes sploh ne najdejo stanovanja, kaj šele, da bi lahko izbirali, v kakšno stanovanje se bodo vselili. »Pogosti primeri energetske revščine se pojavljajo v najemniških stanovanjih, vendar imamo za zdaj še bistveno premalo primerov dobre prakse po Evropi, tako da je težko oblikovati rešitve,« pravi naša sogovornica. »Francija ima na tem področju narejenih še največ korakov, predvsem v smeri, da morajo stavbe, ki se oddajajo, dosegati zadovoljive energetske standarde, vendar je pri nas težko uveljavljati takšne rešitve zaradi slabega nadzora tako nad najemniškim trgom kot nad energetskimi izkaznicami.«
