Kljub temu da je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan minuli četrtek preklical sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, bodo določene odredbe do najdlje 30. septembra še vedno veljale. Skladno z zmožnostmi virov bo na Šestanov predlog do predvidoma 22. septembra dela nadaljevala tudi Slovenska vojska – tako z enotami za oskrbo z vodo in medicinskimi ekipami kot tudi z delom pomoči z inženirskimi gradbenimi in mostovnimi enotami. Evropske države so namreč po uničujoči avgustovski poplavni ujmi v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite naši državi namenile dvanajst montažnih mostov. Nekateri med njimi so že postavljeni, dva v Prevaljah in eden v Mežici.
V Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) so pojasnili, da bodo v Mežici postavili še en montažni most, najmanj dva mostova bodo postavili v Črni na Koroškem, prav toliko mostov se obeta v Solčavi, dva montažna mostova bosta razveselila prebivalce v Gornjem Gradu, po en most pa v Nazarjah in Polhovem Gradcu. Kot so povedali v URSZR, je prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite pomoč ponudilo šest držav: Nemčija, Poljska, Češka, Italija, Hrvaška in Švedska. Pri postavitvi montažnih mostov poleg države ponudnice s svojo enoto in URSZR sodelujejo še Slovenska vojska, Direkcija RS za vode in lokalna skupnost. Na URSZR so do pred dnevi sicer prejeli že 77 prijav o porušenih mostovih zaradi uničujočih poplav.
V uporabi tudi več kot deset let
»V nekaterih primerih je postavitev montažnega mostu ovirana zaradi prostorskih omejitev. Težave predstavljata sestavljanje in postavljanje mostu, saj prostor za te aktivnosti ni dovolj velik. Dodatna težava se pojavi tudi pri izvozih z mostov, saj njihova višina zahteva izvozne rampe. Vendar pa je izziv v tem, da je prostor za te izvozne rampe omejen, saj so ceste in vodotoki precej drug ob drugem. Posledično je premalo prostora za ustrezno izvedbo izvozov,« so poudarili v URSZR. Glede lokacije postavitve montažnih mostov oziroma pri odločitvah glede njihovih rešitev upoštevajo potrebe ljudi oziroma to, ali so ti odrezani od ključnih prevoznih poti. »V primerih, kjer so mostovi delno porušeni ali je denimo poškodovano eno krilo ter sta možni uporaba obstoječega materiala in vzpostavitev prevoznosti z gradnjo novega temelja in urejanjem brežin, svetujemo uporabo te možnosti, še posebej pri krajših mostovih,« so pojasnili v URZSR.
Postavljeni montažni mostovi bodo lahko glede na tehnične specifikacije na posameznih lokacijah v uporabi tudi več deset let, kako dolgo bodo dejansko služili svojemu namenu, pa je v pristojnosti občin, so še poudarili v Upravi RS za zaščito in reševanje. V tem času se v tem organu v sestavi ministrstva za obrambo ob koordiniranju in nadzoru del pri postavitvi montažnih mostov soočajo še s številnimi drugimi pomembnimi izzivi: urejanjem cest in vodotokov, organiziranjem in zagotovitvijo zadostnega števila razvlažilnikov zraka in težke gradbene mehanizacije, spremljanjem in zavarovanjem plazovitih pobočij ter omogočanjem psihosocialne pomoči prebivalcem.
