Evropske kmetijske organizacije so nad finančnim predlogom Bruslja zgrožene. Svarijo, da pomeni pokop družinskih kmetij. Fotografija je simbolična. Foto: Tatjana Pihlar
Evropskemu kmetijstvu se obetajo največje spremembe po Fischlerjevi reformi leta 2003
Evropska komisija je nedavno predstavila predlog evropskega proračuna za obdobje 2028–2034, ki naj bi bil težak kar 2000 milijard evrov. Od tega naj bi kmetijstvu za neposredna plačila namenili 294 milijard evrov. Dodaten denar bo na voljo tudi v regionalnem paketu. Prve ocene v evropskih strokovnih krogih kažejo, da bo za iste namene realno okoli petnajst odstotkov manj denarja kot doslej.
Slovenija ima za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v sedanjem sedemletnem proračunu EU na voljo 1,8 milijarde evrov. Koliko jih bo imela v prihodnje, še ni znano. Znano je zgolj to, da naj bi ji Bruselj za izvajanje kohezijske, kmetijske in še nekaterih drugih politik skupaj namenil 5,4 milijarde evropskega denarja. Slovenska vlada je s tem zadovoljna, saj vsota ne odstopa bistveno od dosedanje.
