Krizna skupina pod vodstvom ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki se je včeraj vnovič sestala, je po naših informacijah enotna, da bo treba ob pričakovani drastični podražitvi cen električne energije in energentov še naprej pomagati najranljivejšim skupinam, gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. Možnih načinov za tako pomoč je več: možno je podaljšanje uredbe o zamejenih cenah električne energije ali kakšna druga (posodobljena) oblika regulacije. Toda po informacijah, ki smo jih neuradno pridobili, naj bi se krizna skupina na včerajšnjem sestanku usmerila predvsem v iskanje finančnih virov, s katerimi bi tako kapico financirali. V državnem proračunu, ki so ga protipoplavni ukrepi dodobra izčrpali, naj za to namreč ne bi bilo denarja.
Okoli 60-odstotna podražitev
Že julija je namreč prvi mož Elesa Aleksander Mervar izračunal, da bo prihodnje leto štiričlanska družina, ki porabi deset megavatnih ur električne energije na leto (povprečno gospodinjstvo sicer porabi manj, okoli štiri megavatne ure, poraba v hišah je višja kot v stanovanjih, odvisna pa je tudi od morebitne priključene toplotne črpalke ali električne polnilnice), za elektriko plačevala od 180 do 235 evrov na mesec. To je več, kot plačuje zdaj. Do začetka letošnjega poletja je namreč tako gospodinjstvo za električno energijo plačevalo povprečno 140 evrov na mesec, danes plačuje povprečno deset evrov več. Cene elektrike v prihodnjem letu bi se torej glede na cene v letošnji pomladi, ko so veljali še vsi vladni regulacijski ukrepi, zvišala tudi za 60 odstotkov. Maloprodajne cene elektrike so za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter za mala in srednje velika podjetja po veljavni uredbi sicer zamejene navzgor še do konca leta.
Možni ukrepi
Minister Kumer je v pogovoru za STA – intervju bo na javnem servisu v celoti objavljen jutri – dejal, da se z Mervarjevo oceno strinja, in ocenil, da bodo tudi v prihodnjem letu, ko se izteče veljavna regulacija cen elektrike, potrebni ukrepi za zamejitev cen. »Ena od možnosti je, da bi uvedli kombinirane, hibridne ukrepe, morda tudi samo za bolj ranljive odjemalce. Je pa te treba najprej identificirati in dobavitelji bi morali prilagoditi celoten obračunski sistem, klicne centre ipd.,« je navedel Kumer. Izpostavil je, da reguliranih cen za podjetja verjetno ne bo več, saj so tržne cene nižje od zamejenih. Tudi podaljšane regulacije cen plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce zaradi istih razlogov ni pričakovati.
Minister je v pogovoru za STA dejal, da razlike med tržno in zamejeno maloprodajno ceno ne bodo prevalili na dobavitelje, saj da bi s tem dodatno omejili trg. O tem, kdo bi nosil to breme, naj bi se po naših informacijah člani krizne skupine – med temi so oba generalna direktorja nacionalnih energetskih stebrov Dejan Paravan in Tomaž Štokelj, Mervar, Kumer pa tudi predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, direktorica Agencije za energijo Duška Godina ter Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi – pogovarjali včeraj.
Kdo bo nosil breme?
Če torej bremena regulacije ne bodo nosili dobavitelji in ne proračun, preostane zelo malo možnosti. Ukrepe bi lahko financirala državna energetska podjetja, torej Holding Slovenske elektrarne ter Gen energija. Načinov, kako bi država posegla v njune dobičke in ta denar preusmerila v financiranje ukrepov, je prav tako več. Eden izmed teh je davek na presežne tržne prihodke (t. i. windfall tax), drugi način pa je nekakšna zamejitev prodajne cene električne energije pod ravnjo tržne cene, s čimer bi država neposredno posegla v njihove prihodke.
Kumer je za STA še povedal, da zaključek pogovorov z vsemi deležniki pričakuje naslednji teden; takrat bo znan nabor ukrepov, ki jih bo nazadnje potrdila vlada. V vsakem primeru bo morala biti v ukrep vključena učinkovita raba energije oziroma varčevanje. »Gospodinjstva so v času krize celo povečala odjem, kar ni dober znak. /.../ Poraba slovenskih gospodinjstev se je povečala, ker smo v Sloveniji imeli eno izmed najbolj ugodnih cen,« je v pogovoru za STA omenil Kumer.
