Poslanec stranke SDS Zvonko Černač je večji del polurne uvodne obrazložitve interpelacije zoper delo in odgovornost ministra za finance Klemna Boštjančiča namenil orisu ministrove vloge v aferi z nakupom stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti konec lanskega leta. Ponovil je očitke o protipravni zagotovitvi proračunskih sredstev za plačilo kupnine, oškodovanju javnih financ ter nasploh negospodarnem in nesmotrnem upravljanju javnih sredstev. »Če minister ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe nikoli ne bi prišlo,« je poudaril Černač.
Spomnimo: večino oziroma 6,5 milijona evrov za nakup Litijske je vlada na predlog ministrstva za finance 22. decembra lani zagotovila s prerazporeditvijo sredstev splošne proračunske rezervacije, ki se sicer po zakonu o javnih financah lahko uporabljajo samo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Da pri nakupu Litijske ni bilo ustrezne podlage za prerazporeditev iz splošne proračunske rezervacije, je pred meseci opozorilo tudi računsko sodišče.
Različne interpretacije zakonodaje
Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je septembra letos recimo izpostavila, da sta bila v lanskem letu dva rebalansa proračuna, prvi maja, drugi avgusta, ministrstvo za pravosodje pa da je začelo svoje aktivnosti za nakup poslovne stavbe na Litijski že junija lani. Če ne prej, bi bila lahko ta zadeva v proračunu po mnenju predsednice računskega sodišča načrtovana že avgusta. A tako kot takrat je Boštjančič tudi včeraj vztrajal, da je šlo pri nakupu stavbe na Litijski za nepredviden namen. Pri tem se je skliceval na različne interpretacije 42. člena zakona o javnih financah ministrstva in računskega sodišča. Znova je tudi ponovil, da ne more biti odgovoren za delo drugih ministrov: »Če bi bil minister za finance odgovoren za vso porabo proračunskih sredstev, vsak nakup, vsako investicijo, ki se zgodi v tej državi, potem ne potrebujemo več drugih resorjev in njihovih finančnih načrtov.«
Ministru Boštjančiču so v SDS očitali tudi nakazila njegovega podjetja na račun v davčni oazi. Po poročanju medijev je namreč pred vstopom v politiko prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je tedaj za Pop TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov. Včeraj pa je glede teh očitkov med drugim dejal, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. »Navedbe v interpelaciji, ki polemizirajo deset let star posel, so povsem zgrešene. Edini razlog zanje je želja po osebni diskreditaciji,« je bil prepričan.
V široki razpravi tudi o Trenti
Koalicijski poslanci so očitke zoper Boštjančiča včeraj zavrnili kot neutemeljene. »Kot vedno v teh primerih se moramo vprašati, kdo so tisti, ki vpijejo 'primite tatu', in zakaj želijo s tem ustvariti nekaj dramskega in političnega učinka,« je v imenu Socialnih demokratov na primer izpostavil Soniboj Knežak.
Poslanec Milan Jakopovič se v predstavitvi stališča poslancev Levice ni zadržal pri očitkih opozicije ministru, saj da je že Boštjančič obširno odgovoril nanje. Namesto tega je govoril o sodelovanju ministrstev Levice s finančnim ministrstvom. »Čeprav z ministrom za finance in ministrstvom relativno dobro sodelujemo na področju zbiranja javnih prihodkov, pa nismo tako složni na drugi strani javnih financ, torej pri odločanju, kam naj bodo zbrana sredstva namenjena. Pogosto naletimo na težavna pogajanja ali pa direktno nasprotovanje, pa naj gre za investicije v kulturo, javno stanovanjsko politiko ali kakšen drug projekt, pomemben za blagostanje v družbi,« je bil kritičen.
»Pri nakupu sodne stavbe je šlo narobe vse, kar je lahko narobe šlo, tudi s strani ministrstva za finance,« pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi poudaril Jernej Vrtovec. Spomnil je, da je komisija za nadzor javnih financ februarja letos v zvezi z nakupom sodne stavbe predlagala revizijo računskega sodišča, to pa je ugotovilo več kršitev »tako s strani ministrstva za pravosodje kot tudi ministrstva za finance«, je poudaril. In napovedal, da bodo podprli interpelacijo, ki jo je vložila SDS. Pol dneva trajajoča, na trenutke precej široka razprava, v kateri smo ničkolikokrat slišali ponovitve očitkov iz uvodnih predstavitev stališč poslanskih skupin, pa tudi kakšno besedo o zadevi Trenta, se je zvečer sklenila z glasovanjem, na katerem so poslanci z 29 glasovi za in 47 proti sklenili, da bo Boštjančič lahko še naprej finančni minister.
