Ministrstvo za finance je sklenilo izbrisati sporna določila zakonskega predloga, ki bi davčnemu organu omogočila množično zbiranje občutljivih podatkov iz našega zasebnega in poslovnega življenja. »Za fizične osebe (potrošniki, op. p.) se skladno z načrtovanimi spremembami zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED) ne bi spremenilo nič,« pojasnjuje ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Predlog omenjenega zakona so namreč na pobudo Odvetniške zbornice Slovenije ustrezno popravili. Novo verzijo zakonskega osnutka bodo ponovno dali v javno obravnavo in jo objavili na portalu e-demokracija, vlada Roberta Goloba naj bi končno verzijo sprejela do konca januarja 2025. E-računov, ki bi jih podjetja izdala potrošnikom, ne bo treba pošiljati davčnemu organu, zdaj zagotavlja ministrstvo.
V Dnevniku smo prejšnji mesec obširno opozarjali, kako omenjeni zakonski osnutek spreminja Slovenijo v državo nadzora. Vsebuje namreč določila, na podlagi katerih bi lahko Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) sistematično zbirala podatke o tem, katero storitev ali blago smo kupili, vključno z osebnimi podatki na izstavljenih računih.
Predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov je ministrstvo za finance dalo v proceduro julija. Šesti člen predloga zakona predvideva, da bi bili obvezni podatki posredovanega e-računa poleg podatka o prodajalcu in znesku tudi podatek o kupcu in dobavljenem blagu ali opravljeni storitvi. Iz posredovanih dokumentov bi si Furs lahko ustvaril zelo poglobljen vpogled in evidenco o naših potrošniških navadah, tudi tistih najbolj intimnih. Primerljivo podroben vpogled bi pridobil tudi v poslovne odnose med pravnimi osebami, ki bi v skladu z zakonskim osnutkom morale finančnemu organu pošiljati elektronske kopije vseh izstavljenih računov.
Furs je trdil, da je tako širok obseg posredovanih podatkov v skladu z evropsko direktivo glede pravil o DDV za digitalno dobo. Z omenjenim zakonskim predlogom bi v slovenski pravni red prenesli tudi ukrepe, ki so jih že potrdili finančni ministri EU. »Predlagana rešitev bo omogočila lažji nadzor in odkrivanje davčnih goljufij ter poplačilo dolgovanega DDV,« je Dnevniku pojasnila finančna uprava. »Hkrati bo delovala preventivno in zmanjšala število poskusov goljufij.«
Slovenija bi postala ena najbolj nadzorovanih držav EU
Revizor informacijskih sistemov Boštjan Kežmah je utemeljil dvom o smiselnosti Fursovih argumentov. Omenjena direktiva je šele v obliki osnutka, poleg tega uvaja pravila za čezmejne transakcije med pravnimi osebami in hkrati določa, da poročanje o transakcijah znotraj države ne bo obvezno. »Zato je očitno, da zakonodajalec ne prenaša osnutka direktive v naš pravni red, temveč sledi lastnim interesom,« je bil za Dnevnik kritičen Kežmah. »Slovenija bo postala ena najbolj nadzorovanih držav v EU.«
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je nasprotovala zamisli, da bi se finančni organ seznanjal z vsemi podrobnostmi o izdelkih, količinah in cenah, saj bi lahko ti občutljivi poslovni podatki prišli v napačne roke. Poleg tega predlog zakona ne vsebuje določb, ki bi urejale varovanje zbranih podatkov.
V Dnevniku smo opozorili tudi na morebitno ustavnopravno spornost zamišljene ureditve. »Ko podatke na računih križate s podatki o kupcih, dobite sliko, osebni profil kupcev, ki zajema njihove dejavnosti in osebne navade,« je Dnevniku pojasnil ustavni pravnik Ciril Ribičič. »Potem ko je sodišče EU odločilo o pravici do pozabe in ocenjevalo, kdaj je poseg nesprejemljiv, pretiran ter zato nesorazmeren, ni težko napovedati, da bi ta zakon lahko vodil do sodnih postopkov, ki bi se utegnili slabo končati za njegovo ustavnost in skladnost s pravom EU.«
Po objavi naših člankov je bila ekipa informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik v stiku s predstavniki finančnega ministrstva. Povedali so ji, da bodo sporne določbe v procesu medresorskega usklajevanja še dopolnjevali in da zakon ne bo uveljavljal zbiranja podatkov fizičnih oseb na opisani način.
Informacijska pooblaščenka pričakuje izbris spornih določil
»Pri predlogih zakonov se vedno odzovemo na izražene skrbi strokovne ali širše javnosti, kadar smo nanje opozorjeni,« je Dnevniku sporočil uradu informacijske pooblaščenke. »Predlagatelja opozorimo na morebitne ustavne neskladnosti predlaganih predpisov. Tudi v tem primeru smo skrbno proučili problematiko, ki jo izpostavljate glede morebitnega prekomernega zbiranja osebnih podatkov fizičnih oseb, in poudarjamo, da smo posebej pozorni prav na vidik sorazmernosti pri zakonskem urejanju področja varstva osebnih podatkov.«
Glede na zagotovila ministrstva informacijska pooblaščenka pričakuje, da bodo dejansko odpravili neustrezne določbe. »To bomo preverili in na morebitne preostale neskladnosti dodatno opozorili v pisnem mnenju, ko bo nova verzija zakona pripravljena z vsemi dopolnitvami in nam poslana v mnenje,« je še napovedal urad pod vodstvom Jelene Virant Burnik.
Kežmah je sicer zadovoljen, da opozorila niso naletela na gluha ušesa. »Umik zahteve po poročanju o podrobnih transakcijah potrošnikov davčnemu organu le potrjuje, da so bili očitki pretiranega zbiranja podatkov utemeljeni,« izpostavlja. Vseeno ostaja zaskrbljen. »S tem ko je predlagatelj zakona umaknil obdelavo osebnih podatkov iz predloga zakona, si je pravzaprav na stežaj odprl vrata, da neovirano vsili zahtevo po poročanju podrobnih podatkov o transakcijah med vsemi poslovnimi subjekti davčnemu organu in da (ne) uredi varstva teh podatkov,« je kritičen. »Ni vsaka izboljšava dobra novica, vsaj ne za vse.«
