Po Goranu Klemenčiču je Dominika Švarc Pipan tista pravosodna ministrica, ki bo sodelovala pri imenovanju vseh treh ključnih funkcij pravosodju. V njenem mandatu je ali pa še bo potekel mandat generalnega državnega odvetnika, generalnega državnega tožilca in predsednika vrhovnega sodišča. Vlada je novo generalno državno odvetnico že imenovala, kandidat za predsednika vrhovnega sodišča ima napovedano podporo koalicije v državnem zboru, usoda kandidata za generalnega državnega tožilca pa še ni jasna.
(Ne)dejavnost v času
tretje Janševe vlade
Aktualni generalni državni tožilec Drago Šketa je edini kandidat za nov šestletni mandat na čelu vrhovnega tožilstva. Če bo izbran, se Šketi obeta najdaljši staž prvega med tožilci. Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na obrazložen predlog državnotožilskega sveta in po predhodnem mnenju vlade. Pravosodno ministrstvo je Šketovo prijavo na razpis pred nekaj dnevi poslalo na državnotožilski svet, ki se bo moral odločiti, ali bo Šketo predlagal državnemu zboru v izvolitev. Glede na to, da gre za edinega kandidata in aktualnega generalnega državnega tožilca, strokovnih pomislekov ob njegovi kandidaturi bržkone ni pričakovati, je pa ponovna kandidatura Škete zmotila posamezne člane koalicijskih strank.
Ob našem preverjanju pri poslanskih skupinah smo dobili odgovore, da poslanci o podpori Šketi še niso razpravljali, v nekaterih neformalnih pogovorih pa so do nas prišli tudi pomisleki, ki so povezani predvsem z (ne)dejavnostjo Škete v času prejšnje, Janševe vlade. Takrat so bili tožilci konstantno na udaru (neimenovanje državnih tožilcev, dalj časa trajajoče zavlačevanje postopka za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, obvezne pisne usmeritve, neposredni pritisk Janše, naj tožilci preganjajo parole »smrt janšizmu« ...), v bran tožilstvu pa so stopili predvsem v državnotožilskem svetu in tožilskem društvu, medtem ko se Šketa ni izpostavljal. Julija 2020 je Šketa celo sam pisal Janši in ga prosil za srečanje, sestanek pa so na vrhovnem državnem tožilstvu takrat zamolčali tako pred javnostjo kot tudi pred kolegijem vrhovnega državnega tožilstva. Pozneje, proti koncu mandata tretje Janševe vlade, je Šketa postal bolj glasen, tako da so mu v SDS nazadnje celo očitali, da je želel doseči zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, ko je evropski glavni tožilki opisal aktualno stanje in problematiko na področju tožilstva v Sloveniji.
Mnenje se lahko tudi spremeni
Politična merila so kadrovanju v pravosodju lani že botrovala, da vlada ni podelila novega mandata generalnemu državnemu odvetniku Juriju Grozniku. Očitali so mu, da je državno odvetništvo v času Janševe vlade vložilo tožbe zoper nekatere izpostavljene protivladne protestnike. Državno odvetništvo je tožbe moralo vložiti, saj državni odvetniki nimajo pravice, da zavrnejo zahtevo vlade. »Vlada meni, da morajo v takem primeru prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države, spoštovanje ustave, javnega interesa in ugleda države, ki jih je primarno dolžno varovati državno odvetništvo,« je tedaj med drugim poudarila Dominika Švarc Pipan. Vlada je v ponovljenem razpisu za generalno državno odvetnico nato imenovala Ano Kerševan.
Generalnega državnega tožilca ne imenuje vlada, temveč državni zbor. Tako kot pri vseh imenovanjih v državnem zboru pa je pomembno tudi mnenje vlade in vodstev koalicijskih strank. Ki se lahko tudi spremeni. Vrh stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednikom Robertom Golobom, je po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah nasprotovalo imenovanju Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča. Da ne more računati na koalicijsko podporo, je (edinemu) kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča že pred časom pojasnila tudi pravosodna ministrica. Toda v torek so iz poslanske skupine Gibanja Svoboda sporočili, da lahko Đorđević računa na njihove glasove, kar pomeni, da se mu obeta izvolitev v državnem zboru. K spremembi mnenja v Gibanju Svoboda naj bi bistveno pripomogla tudi predsednica državnega zbora in podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič, ki kot pravnica in nekdanja sodnica bolje razume občutljivost vmešavanja izvršilne in zakonodajne oblasti v sodno. Đorđević je namreč dobil podporo občnega zbora vrhovnih sodnikov in sodnega sveta.
