Manevrskega prostora ni več, ugotavlja Fiskalni svet. Fiskalna politika vlade Roberta Goloba v letu 2025 je bila »neustrezna«. Posledična izjemno visoka rast izdatkov je Slovenijo oddaljila od doseganja vzdržnosti javnih financ. Razmere se bodo zgolj še zaostrovale, razkrivajo projekcije Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance.
Fiskalni svet je pregledal vladno poročilo o napredku, ki ga morajo države članice EU pripraviti skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili. Poročilo je namenjeno zlasti preverjanju ustreznosti fiskalne politike in izvajanju priporočil za obdobje od 2025 do 2028.
»Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme,« v poročilu opozarja Fiskalni svet, ki mu predseduje profesor ekonomskih ved Davorin Kračun. Država se bo morala zdaj izogniti ukrepom, ki bi dodatno slabšali stanje javnih financ, sicer utegne zabresti v globoke težave.
Finančno ministrstvo napoveduje 3,5-odstotni primanjkljaj
Ugotovitve so predvidljivo zaskrbljujoče. Zaradi občutne rasti izdatkov se je lanski javnofinančni primanjkljaj povečal na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). »Ocenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preveč spodbujevalna in ne dovolj učinkovita. Povečali so se namreč zlasti izdatki, ki so vodili v povečanje razpoložljivega dohodka. To v negotovih razmerah ni imelo pomembnega učinka na gospodarsko rast, ampak je vodilo v povečanje varčevanja,« piše v oceni Fiskalnega sveta.
Primanjkljaj sektorja država se je lani povečal na 2,5 odstotka BDP in je bil skoraj trikrat večji kot leto prej. Ker so se gospodarski obeti še dodatno poslabšali, bo primanjkljaj v naslednjih letih presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP. V poročilu Ministrstvo za finance za letos pričakuje primanjkljaj v višini 3,5 odstotka BDP. Projekcije obenem nakazujejo, da se bodo odstopanja poglabljala tudi v naslednjih letih.
Na slovenske javne finance negativno vpliva tudi kriza na Bližnjem vzhodu. V zvezi z njo je Fiskalni svet preigral več alternativnih scenarijev. Če se iranska kriza razreši še letos, ne bo povzročila opaznega poslabšanja javnofinančnega primanjkljaja. Če pa bi se kriza zavlekla v prihodnje leto, utegne primanjkljaj v letu 2028 doseči okoli pet odstotkov BDP. »V prihodnje je treba v obdobjih brez šokov oblikovati več fiskalnega manevrskega prostora, saj so ti v zadnjih letih vedno bolj pogosti in intenzivni,« zato predlaga Fiskalni svet.
Kaj mora storiti vlada?
Ker je Golobova vlada ta manevrski prostor zapravila, se je treba zdaj izogibati ukrepom, ki bi dodatno slabšali stanje javnih financ. »Ključno je preudarno načrtovanje in upravljanje javnih financ,« sporoča Fiskalni svet. Spremembe morajo biti premišljene in načrtovane na daljši rok, povečati je treba učinkovitost javnih investicij.
V energetski krizi pred štirimi leti so sprejeti ukrepi naslavljali širok nabor prejemnikov pomoči.
Hkrati je trajanje ukrepov presegalo obdobje trajanja energetske krize in tudi ni v zadostni meri spodbujalo potrošnikov k bolj racionalni porabi energentov. »Morebitno tokratno ukrepanje bi moralo biti bolj ciljno in časovno zamejeno, vezano zgolj na obdobje visokih cen energentov,« piše Fiskalni svet.
Znatnejše podražitve pogonskih goriv vlada Roberta Goloba zdaj brzda z znižanjem trošarine na energente na najnižji dopustni znesek in s prekinitvijo zaračunavanja okoljske dajatve. S tem se je odpovedala delu načrtovanih prihodkov, ki so lani skupaj prispevali v proračun 1,261 milijarde evrov. Če bi vlada letos vztrajala pri teh ukrepih, bi se država odrekla približno 330 milijonom evrov prihodkov, je za Dnevnik ocenil Fiskalni svet.
Kračun je bil do te politike izrazito kritičen. »Z ukrepanjem na področju cen energentov vlada na eni strani neciljano omejuje vpliv višjih cen na kupno moč oziroma na konkurenčnost porabnikov, na drugi strani omejuje tudi vpliv censkih signalov na manjšo porabo fosilnih goriv,« je dejal Davorin Kračun. »Vlada bo morala ob bližanju primanjkljaja k meji treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v vedno večji meri tehtati med obema navedenima dejavnikoma (pomoč porabnikom na eni strani in ohranjanje censkih signalov na drugi strani).«
Interventni zakon bi nas stal slabo milijardo
Fiskalni svet je ocenil tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok. Zakonski osnutek ni ustrezna rešitev, saj ne naslavlja posledic trenutnega šoka. Brez kompenzacijskih ukrepov bi namreč ustvaril za okoli 900 milijonov evrov primanjkljaja, kar bi znašalo več kot odstotno točko BDP letno.