V političnem smislu si bomo leto 2022 zagotovo zapomnili po tem, da smo morali kar šestkrat na volišča: po spomladanskih parlamentarnih volitvah smo jeseni v dveh krogih izbirali novega predsednika države in lokalne oblastnike, na koncu pa glasovali še na trojnem referendumu.

Skupna poanta tega leta, če pogledamo izplen, je bila, da je Slovenija dobila politično oblast nove generacije. S prizorišča sta se poslovila še zadnja politika tako imenovane osamosvojiteljske generacije, Janez Janša in Borut Pahor. Prvi je moral vodenje izvršilne oblasti predati Robertu Golobu, drugemu pa se je iztekel dvojni, desetletni mandat, ki ga je na volitvah prepričljivo prevzela Nataš Pirc Musar. Še najmanj sprememb je bilo na lokalnih volitvah, kjer so oblast vsaj v večjih mestnih občinah (Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper ...) obdržali tisti, ki so jih vodili že v prejšnjem mandatu, še največje presenečenje je bilo v Celju, kjer je skoraj četrtstoletni mandat Bojana Šrota prevzel znanilec mlade politične generacije Matija Kovač.

Nazadnje je Janševa politika doživela poraz še na trojnem referendumu o vladnih zakonih, kjer je bila najbolj pomembna podpora zakonu o RTV Slovenija, ki bo kmalu omogočil normalizacijo stanja v tem javnem zavodu.