Minule dni je bila v Sloveniji Francesca Albanese, posebna poročevalka Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih. V svojih nagovorih je ostro napadla akademski svet in evropske univerze, saj te po njenem mnenju ohranjajo vezi z izraelskimi izobraževalnimi institucijami. Dejala je, da »Univerza v Ljubljani s sodelovanjem z izraelskimi univerzami normalizira nezakonitost in zločine« ter da naše univerze »celo financirajo izraelske univerze«.
Odziv Univerze v Ljubljani
Na očitke posebne poročevalke ZN se je v četrtek odzvalo vodstvo Univerze v Ljubljani (UL). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vodstvo UL z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Gazi in trpljenje tamkajšnjega prebivalstva. »Kot smo že večkrat pojasnili, UL nima nobenega aktivnega dvostranskega dogovora o sodelovanju z izraelskimi univerzami. Prav tako UL nikoli ni financirala izraelskih univerz ali drugih izraelskih institucij – ne neposredno ne prek katerega koli proračuna. Pri vseh projektih EU so izraelske ustanove financirane neposredno s strani evropske komisije, saj je Izrael polnopraven član okvirnih raziskovalnih programov,« so zapisali.
Dodali so, da je senat univerze že maja 2024 sprejel jasne smernice, po katerih se pri vseh prijavah projektov z institucijami iz držav, ki izvajajo agresijo ali kršijo človekove pravice, dosledno preverjajo morebitne povezave z vojaškimi strukturami. »Te smernice ostajajo v veljavi in jih dosledno uresničujemo,« so poudarili.
Članice Univerze v Ljubljani sicer sodelujejo v štirih projektih, ki jih financira Evropska unija, v katerih sodelujejo tudi izraelske institucije. Dva izmed teh – eden na Medicinski fakulteti UL in drugi na Fakulteti za strojništvo UL – potekata v okviru programa Obzorje Evropa, vodilnega programa EU za raziskave in inovacije.
Projekt Infra Emergency je infrastrukturni projekt za boj proti nalezljivim boleznim, v katerega je vključenih 155 raziskovalnih organizacij iz skoraj vseh držav EU. Drugi projekt, Strengthening the Excellence of Additive Manufacturing Capabilities (SEAMAC), koordinira Fakulteta za strojništvo UL; med partnerji je tudi izraelski inštitut Technion. Gre za prenos znanja na področju 3D-tiskanja kovinskih materialov in njihove naknadne obdelave v Slovenijo. Preostala projekta potekata v okviru programa Erasmus+ kot del konzorcijskih sporazumov, v katerih sodeluje več visokošolskih institucij iz različnih držav.
Univerza se izogiba odgovornosti
Na univerzi zagovarjajo stališče, da izstop iz omenjenih konzorcijev oziroma projektov ne bi vplival na financiranje izraelskih partnerjev. »To lahko spremeni le evropska komisija, naši študentke, študenti, raziskovalke in raziskovalci pa bi izgubili sredstva, dostop do znanja in možnosti sodelovanja z evropskimi partnerji, medtem ko bi izraelske institucije v konzorciju ostale,« so poudarili na UL.
Nasprotno pa menijo v študentskem društvu Iskra. »Kljub še vedno trajajočemu genocidu nam UL že od začetka zasedbe odgovarja, da sodelovanje poteka na ravni posameznih članic in da je UL pri tem nemočna – četudi članice UL aktivno sodelujejo z izraelskimi institucijami.« Dodajajo, da institucije, kot je Technion, »neposredno razvijajo vojaško tehnologijo za namene ubijanja nedolžnih Palestincev« in da se univerza poskuša izogibati odgovornosti, saj poudarja, da večinski del sodelovanja poteka v okviru mednarodnih projektov in pogodb, kjer je UL le ena izmed podpisnic, projekti pa potekajo pod okriljem Evropske unije.
Rektor univerze dr. Gregor Majdič pravi, da osebno obsoja genocidna ravnanja Izraela in ubijanje civilistov – ne le z orožjem, temveč tudi z oviranjem dostopa do hrane in drugimi oblikami nasilja. »Želim si, da bi lahko kot univerza naredili več, a ključna je odločitev politike, ki je edina, ki bi lahko Izrael prisilila k prekinitvi te spirale nasilja,« je dejal Majdič.
V društvu Iskra vztrajajo: »Dokler Univerza v Ljubljani sodeluje z Izraelom, je naše znanje tlakovano s krvjo več kot 57.000 nedolžnih Palestink in Palestincev.«
