Iskanje možnih lokacij je eden prvih korakov do morebitne gradnje tovrstnih elektrarn. Gen Energija sicer že načrtuje in pripravlja gradnjo drugega reaktorja jedrske elektrarne v Krškem, ki bi bil po trenutnih načrtih, če bi projekt dobil zeleno luč države, zgrajen okoli leta 2040. Projekt gradnje manjših jedrskih elektrarn bi sledil drugemu bloku krške nuklearke, a bi lahko potekal precej hitreje.
Gradnjo manjših jedrskih elektrarn sicer v enem izmed scenarijev predvideva tudi posodobljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt. Ta vsebuje izgradnjo drugega bloka v Krškem do leta 2040 in postavitev manjših jedrskih elektrarn do leta 2050. Del teh načrtov je delno še obstoječi reaktor v Krškem. Ta ima dovoljenje za obratovanje do leta 2043, a v vodstvu elektrarne so že naročili izdelavo študije o možnosti podaljšanja obratovanja.
Kaj so SMR?
Študija, ki jo želi naročiti Gen Energija, govori o postavitvi tako imenovanih malih modularnih reaktorjev ali z angleško kratico SMR (Small Modular Reactor).
Gre za relativno široko opredelitev različnih tehnologij, s katerimi bi reševali največji težavi obstoječih jedrskih elektrarn: izredno veliki stroški in dolg čas gradnje.
Cena SMR reaktorjev naj bi bila nižja, ker je gradnja lažja in hitrejša. Ključna za to je modularnost, torej izdelava čim večjega dela elektrarne v obliki standardiziranih sestavljenih elementov, ki bi jih bilo mogoče v čim večji meri izdelati v tovarni. Pomembno je tudi poenotenje načrtov za elektrarne in gradnja večjega števila identičnih elektrarn. Obstoječe jedrske elektrarne se namreč, kljub reaktorjem, ki naj bi bili vsi istega tipa, dejansko znatno razlikujejo med seboj, kar podraži gradnjo.
V zadnjih dveh desetletjih se je pojavila množica različnih projektov SMR reaktorjev. Veliko so jih zasnovala ameriška zagonska podjetja, ki pa večinoma niso bila pretirano uspešna. Tehnološko najbolj zrele predloge so tako pripravila podjetja, ki že zdaj delujejo na področju jedrske tehnologije, kot so ameriško-japonski GE Hitachi, britanski Rolls-Royce, kitajski China National Nuclear Corporation (CNNC) in China Huaneng ter ruski Atomenergoprom.
Velikost malih modularnih reaktorjev, ki so jih zasnovali v zadnjih letih, je zelo različna. Sega vse od pet megavatov, kar je na primer moč močnejše tovorne lokomotive, do skoraj 500 megavatov, kar ni veliko manj, kot je bila originalna moč krškega reaktorja (okoli 600 megavatov, kasneje z posodobitvami dvignjena na 730 megavatov).
Kot najbolj konkurenčni se kažejo relativno veliki prototipi malih modularnih reaktorjev z močmi od 200 do 300 megavatov, kar je na primer moč elektrarn, kakršni sta TE-TOL Ljubljana ali plinska elektrarna Brestanica, in več kot naše hidroelektrarne (najmočnejša je Zlatoličje na Dravi z 126 megavati).
Operativno trenutno delujeta le dva tipa malih modularnih reaktorjev: ruski KLT-40, ki so nameščeni na plavajoči jedrski elektrarni Akademik Lomonosov in izhajajo iz mornariških reaktorjev, ki poganjajo ruske jedrske ledolomilce. Precej bolj napreden je kitajski reaktor HTR-PM, ki je hlajen s helijem. Prvi reaktor je začel delovati leta 2021 in ima moč 210 megavatov. Razvit je bil tako, da lahko nadomesti povprečen blok termoelektrarne na premog, kakršni so pogosti v kitajskih mestih, in lahko poleg elektrike proizvaja tudi toploto za daljinsko ogrevanje.
Kaj želi Gen Energija?
V naročilu študije, ki jo želi Gen Energija, ni opredeljeno, koliko in kakšne SMR reaktorje načrtuje. Namesto tega naj bi študija preučila zelo različne tehnološke možnosti in lokacije. Edina tehnična preferenca je za visokotlačne lahkovodne reaktorje. Istega tipa je tudi reaktor v Krškem in nasploh je to najpogostejši tip jedrskih reaktorjev.
Med SMR reaktorji tega tipa, ki so trenutno bodisi v gradnji bodisi v fazi pridobivanja dovoljenj za začetek gradnje, so reaktor SMR-300 ameriškega proizvajalca Holtec (moč 300 megavatov), Rolls-Royce SMR britanskega Rollsa-Roycea (moč 470 megavatov), ACP100 kitajskega proizvajalca CNNC (moč 125 megavatov) ter nekoliko manjši reaktorji ameriškega proizvajalca NuScale Power (moč 77 megavatov), ki naj bi se postavljali v seriji po štiri ali šest (skupna moč 308 oziroma 462 megavatov)
Elektrarne s tako velikimi reaktorji bi bile v Sloveniji še vedno med večjimi energetskimi objekti. Bistveno večje elektrarne so le še termoelektrarna Šoštanj in jedrska elektrarna Krško. Glede na tipično slovensko porabo bi tak reaktor pokrival okoli deset odstotkov potreb v Sloveniji, ki se podnevi v povprečju gibajo med 2000 in 3000 megavati.
