Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 75. b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki vzpostavlja pravno podlago tudi za objavo transakcij fizičnim osebam v javnem sektorju, vključno s plačami, višjimi od bruto plače predsednika republike, je naletela na različne odzive. V zakonodajno-pravni službi državnega zbora ocenjujejo, kot smo opozorili v Dnevniku, da družba Gen-I, sploh ni del javnega sektorja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, saj država v njem nima neposrednega večinskega deleža. S tem pa podatki o transakcijah (plačah) fizičnim osebam na podlagi omenjenega zakona ne morejo biti objavljene.
Za Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), nasprotno, ni dvoma o tem, da pod osebe javnega sektorja spadajo tudi družbe, ki jih ustanovijo družbe v državni lasti (t. i. hčerinske družbe). V kolikor javna objava ne zajame vseh javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih ima neposredno ali posredno prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, bi po njihovem to povzročilo večje tveganje za nastanek korupcije in netransparentnost pri prikazu porabe javnih sredstev. Tudi vlada ocenjuje, da je objava teh podatkov zaradi krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj sorazmerna.
V družbi Gen-I so nam pojasnili, da so pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 75 b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vložila po tem, ko so, izhajajoč iz objav v medijih, razumeli, da naj bi »posodobljena aplikacija med drugim prikazovala vse javne transakcije fizičnim in pravnim osebam nad višino bruto plače predsednice republike«, in da bo v zvezi s tem prikazan »najširši nabor podatkov, ki ga omogoča zakonski okvir«. V novem Erarju podatki o fizičnih osebah, kot gre za družbe, kot je Gen-I, sicer še niso objavljeni. Na KPK so pojasnili, da te podatke namreč od Uprave RS za javna plačila, še vedno prejemajo v anonimizirani obliki, v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Javni objavi plač poslovodstva ne nasprotujejo
V Gen-I so poudarili, da se njihova pobuda nanaša izključno na vprašanje dopustnosti objave prejemkov sodelavcev, ki niso na vodstvenih položajih, pa njihov prejemek, mesečna plača, presega v zakonu določen prag za razkritje plačila. Ne nasprotujejo pa javni objavi prejemkov poslovodnih oseb oziroma članov nadzornega sveta ter drugih nakazil na podlagi donatorskih, sponzorskih, svetovalnih pogodb in drugih avtorskih ali intelektualnih storitev.
»Zavedati se je potrebno, da če bi plače tistih vrhunskih strokovnjakov, ki še vztrajajo v državnih podjetjih, postale predmet javnih razkritij in polemik, bi se ti kadri nemudoma preselili v zasebni sektor, ki mu teh podatkov ni treba javno objavljati,« poudarjajo. Obenem predstavljajo podatki o plačah zaposlenih tržno občutljive informacije, katerih razkritje bi pomenilo izrazito škodljiv (nesorazmeren) poseg v konkurenčen položaj takega podjetja na trgu, prav tako pa bi objava pomenila tudi nezakonit poseg v varstvo osebnih podatkov posameznikov, menijo v Gen-I. Po njihovi oceni bi takšna razkritja lahko neposredno ogrozila predvsem vsa razvojna podjetja v lasti države, ki delujejo na izjemno konkurenčnem mednarodnem trgu, kot je to značilno tudi za poslovanje družbe Gen-I.
»Že tako težko pridobljeni in znotraj takšnih družb vzgojeni najboljši kadri bodo v primeru razkritja podatkov o prejemniku in višini prejemka iz naslova zaposlitve s tem prosto na očeh zasebne konkurence, po pravilu družb iz tujine. V boju za kadre bi zasebna podjetja, ki svojo plačno politiko skrbno varujejo, v primerjavi z državnimi družbami tako pridobila še dodatno nepošteno konkurenčno prednost,« še menijo.
V Gen-I se do stališč drugih instititucij, ki so vključene v postopek, ne opredeljujejo in pri pobudi vztrajajo. »V rokah ustavnega sodišča je, da presodi o naši pobudi.«
