Minulo poletje sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, na podlagi katere se bo 1. januarja 2024 dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek, po besedah generalne direktorice Tatjane Mlakar ni dala ustreznih tehničnih podlag za začetek izvajanja sprememb s 1. januarjem. Te podlage bo zagotovil interventni zakon v zdravstvu, ki pa še ni sprejet - po številnih spremembah, ki jih je na predlog koalicije v ponedeljek sprejel odbor DZ za zdravstvo, bo o predlogu zakona DZ odločal v četrtek.
»Žal smo danes 13. decembra in še ne vemo točno, kakšne bodo končne določbe teh sprememb. Dejstvo pa je, da je treba aktivnosti začeti izvajati že 1. januarja, torej čez 18 dni,« je opozorila Mlakarjeva. Kot je poudarila, se je spet zgodilo, da vsi ključni deležniki, poleg ZZZS tudi delodajalci, računovodski servisi in Finančna uprava RS, ne bodo imeli dovolj časa za uveljavitev sprememb v sistemih informacijske podpore.
Za takšne spremembe namreč običajno potrebujejo nekaj mesecev. »To pomeni, da bo treba iti z nekimi spremembami kar direktno v izvajanje, brez testiranja, vseh preizkusov, kar zagotovo ni v redu«, je opozorila. Organi ZZZS so po njenih besedah sicer predlagali tri dopolnila k predlogu interventnega zakona v zdravstvu, a trenutno še nima informacij, če bodo predlogi upoštevani.
Zelo kritična je bila generalna direktorica tudi v nagovoru skupščine zavoda. Zelo zahtevno leto se po njenih besedah končuje z izjemno intenzivnostjo izvajanja podpore strokovne službe mnogim strukturam »ob izjemno pomanjkljivih, pretežno interventnih predpisih, ki so bili že ob sprejemanju obsojeni na neučinkovitost v sledenju domnevnim ciljem, zelo neobjektivnemu in neupravičeno kritičnemu odnosu sistemskih deležnikov do ZZZS, katerim smo se pogumno in uspešno zoperstavili in to izključno in samo s kakovostnimi podatki, strokovnimi argumenti in predlogi ter strokovnim delom vseh zaposlenih na ZZZS«.
Izjemna škoda je, da se pomembne družbene vsebine glede zdravstva rešujejo s predpisi, ki so sprejeti v naglici, brez strokovnega dialoga in s premalo ali nič časa za socialni dialog, je še poudarila.
