Devetošolci bodo lahko danes preizkusili, kako je sedeti v dijaških klopeh. Na informativnih dnevih, ki potekajo danes in jutri, bodo lahko vprašali, kako poteka pouk na srednjih šolah, ki jih najbolj zanimajo, kaj ponujajo različni programi in koliko točk morajo zbrati za vpis. Večina šol bo vrata bodočim dijakom odprla danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri.
Koliko točk za gimnazijo?
Na mnogih ljubljanskih gimnazijah pričakujejo, da se bodo devetošolci za prosta mesta potegovali na podlagi točk, ki jih zbirajo z ocenami v osnovni šoli. Koliko točk bo treba zbrati za vpis na posamezno gimnazijo, bo jasno v prihodnjih mesecih, ko bodo šole prejele prošnje za vpis.
Lani so imeli najvišji vpisni prag v Ljubljani na Gimnaziji Bežigrad, kjer se že tradicionalno uvrščajo v vrh lestvice šol z najvišjim zahtevanim številom točk. Tisti, ki so se želeli vpisati v program gimnazija, so jih morali zbrati 173, tisti, ki so kandidirali za športni oddelek, pa še nekaj več, 183. »V prvem krogu si lahko imel največ dve zaključeni štirici v treh letih, torej v sedmem, osmem in devetem razredu. V drugem krogu pa smo sprejeli še nekaj tistih, ki so imeli tri štirice,« nam je pojasnil direktor gimnazije Ciril Dominko. Letos bodo po njegovih besedah na sedem oddelkov splošne gimnazije sprejeli skupno 210 dijakov, na športni oddelek pa največ 22 dijakov.
170 točk ali več je bilo lani v prvem krogu potrebnih tudi za vpis v gimnazijska programa na Gimnaziji Poljane in Gimnaziji Vič. 160 točk ali več pa je bilo potrebnih za program tehniška gimnazija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana, za gimnazijski program na Gimnaziji Ledina, za program klasična gimnazija na Gimnaziji Poljane, za vse programe Gimnazije Šiška ter gimnazijski program na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana.
Lani pokali po šivih
Glede na lanske izkušnje ravnatelji ocenjujejo, da zanimanje za ljubljanske gimnazije ne popušča. »Generacija je letos večja. To pomeni, da lahko na večini šol, vsaj v Ljubljani, pričakujemo gnečo,« napoveduje ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc. Dominko gnečo pripisuje tudi temu, da se za vpis na ljubljanske gimnazije pogosto potegujejo tudi maturanti iz drugih krajev v regiji.
Spomnimo, da so drugod po državi ravnatelji v minulih letih sicer poročali o zmanjšanju navala na gimnazije. »Težko presodim, ali se interes za gimnazije zmanjšuje, ker so gimnazije v Ljubljani ne samo polne, ampak imajo veliko preveč vpisa,« pravi ravnateljica Gimnazije Jožeta Plečnika Lidija Žigon, a dodaja, da bi morali stanje poglobljeno preučiti, da bi lahko naredili resne zaključke. »Na splošno interes za gimnazije rahlo pada, tudi zato, ker se mnogi devetošolci odločajo za vpis v strokovne šole tudi na podlagi obljub, da jim bosta poklicna matura in peti predmet omogočila študij na kateri koli študijski smeri,« pa meni ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga.
Zanimanje za zdravstvo, računalništvo ...
Veliko zanimanja med devetošolci vlada tudi za nekatere srednje strokovne in poklicne šole. Ena od njih je Srednja zdravstvena šola Ljubljana, kjer v zadnjih letih zaradi vse večjega zanimanja povečujejo število oddelkov oziroma dijakov, ki jih sprejmejo v prvi letnik. »Ta trenutek zaradi prostorske in kadrovske stiske ne moremo sprejeti še več dijakov. S postopnim povečevanjem vpisnih mest smo dosegli maksimum. Trenutno smo v postopku pridobivanja možnosti, da bi lahko zgradili prizidek in sprejeli še več dijakov,« pravi ravnateljica Silva Kastelic, ki veliko zanimanje dijakov pripisuje velikemu povpraševanju po kadrih, za katere izobražujejo, na trgu dela, uporabnosti znanj, ki jih pridobijo dijaki, naklonjenosti skrbstvenim poklicem in dobri besedi, ki jo za šolo zastavijo nekdanji dijaki.
Največ točk za vpis na srednjo strokovno ali poklicno šolo je bilo lani potrebnih za program tehnik računalništva na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana (151), program veterinarski tehnik Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (148) in za program zobotehnik na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (143).
Katerih poklicev primanjkuje?
Za bodoče dijake je pomembna tudi informacija o tem, na katerih področjih pri nas najbolj primanjkuje kadrov oziroma kje je v tem trenutku najlažje dobiti službo. »Primanjkljaj kadrov se kaže predvsem v poklicih na področjih gradbeništva, gostinstva, zdravstva, socialnovarstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, izobraževanja, prometa in skladiščenja,« so nam povedali na Zavodu RS za zaposlovanje. Na nekaterih področjih razlog za povečano povpraševanje sicer ni primanjkljaj, ampak neustrezna usposobljenost kadrov (delodajalci na primer ocenjujejo, da kandidati niso ustrezno usposobljeni ali nimajo ustreznih delovnih izkušenj), ali pa iskalce zaposlitve od prijave za prosta delovna mesta odvračajo delovni pogoji (na primer zahtevno delo, podplačanost).
Res je tudi, da je poklice, ki bodo aktualni čez deset let, ko bodo na trg dela vstopali današnji devetošolci, ki se bodo odločili za študij, težko napovedati. »Sklepamo lahko, da bodo iskani poklici s področij razvoja umetne inteligence, robotizacije, avtomatizacije, informacijskih tehnologij, biotehnologije, razvoja novih materialov, različnih svetovalnih strok, zdravstva ter dela z ljudmi, povezanega s staranjem prebivalstva in nudenjem pomoči sočloveku (zdravniki in drugi zdravstveni delavci, fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, gerontologi, socialni gerontologi …),« so navedli na zavodu.
