Vodstvo RTVS se je po zaključku svetovnega prvenstva v nogometu naposled odzvalo na naša vprašanja s pojasnili, zakaj so prenose delili s komercialno televizijo Planet TV. Kot pravijo, se je Planet TV edini odzval na njihovo ponudbo. To morda res drži, a so bili pri tem vsaj nekoliko selektivni. Športna televizija Arena sport TV ponudbe denimo ni prejela. S Proplusa (Pop TV in Kanal A) so nam odgovorili, da tovrstnih informacij ne posredujejo. Na Šport TV so nam potrdili, da so ponudbo prejeli, a so večji del sredstev že namenili za nakup pravic prenosov kvalifikacijskih tekem slovenske nogometne reprezentance za EP 2024. S Sportklubom nam ni uspelo priti v stik.
Z RTVS so nam ob tem sporočili še, da »odlične gledanosti kažejo, da podelitev podlicence ni v nobeni meri zmanjšala naše gledanosti in s tem trženjskih prihodkov«, ter dodali: »Posel, sklenjen s Planet TV, RTV Slovenija tako ocenjuje kot poslovno uspešen, saj gre za dodatni prihodek ob že izvrstnih trženjskih prihodkih, vezanih na odlične gledanosti.« Uspešnost posla brez podatkov o kupnini, ki jo je plačal Planet TV in je RTVS ne deli, saj je poslovna skrivnost, je težko oceniti. Navedbe, da je bil mundial na kanalu TV SLO 2 najbolj gledan dogodek leta, sicer držijo. Ocene o izjemnosti uspeha pa gre vzeti vsaj s ščepcem soli. Primerjava s preteklimi prvenstvi kaže nekoliko drugačno zgodbo.
Dobro, vendar ne najboljše
Podatki raziskave AGB Nielsen, ki je bila narejena na vzorcu 450 gospodinjstev, kažejo, da si je letos vsaj minuto 175-urnega programa, ki je vključeval prenose, posnetke tekem in studijske oddaje, ogledalo 1.539.000 različnih gledalcev, starejših od štirih let. To je 80 odstotkov prebivalcev Slovenije v tej starostni skupini. Štiri leta prej si je v Rusiji po podatkih enake raziskave prvenstvo ogledalo tisoč gledalcev več oziroma 81,6 odstotka prebivalcev, starejših od štirih let. Pri tem so sicer imeli tudi pet ur več programa, kar pa ni nujno merilo. Leta 2014 je bilo pet ur manj programa kot letos, ogledalo pa si ga je kar 1,7 milijona prebivalcev Slovenije oziroma 86,9 odstotka prebivalcev, starejših od štirih let.
Da je gledanost mundiala letos pravzaprav padla, razkrivajo tudi podatki gledanosti izjemno atraktivne finalne tekme med Argentino in Francijo. Sanjski finalni par je po podatkih RTVS pred televizijske zaslone po izračunu Nielsenove raziskave v Sloveniji v povprečju pritegnil 499.400 gledalcev. To pomeni 26,1 odstotka prebivalcev, starejših od štirih let. To hkrati sestavlja 62-odstotni delež tedanjih gledalcev televizije. To pa je ključen podatek. Gledalcev finala leta 2018 je bilo v povprečju sicer manj. Bilo jih je 450.200 oziroma le 23,9 odstotka anketiranih, starejših od štirih let. Je pa to leta 2018 pomenilo kar 69-odstotni delež tedanjih gledalcev televizije. Povedano drugače, gledalci, ki jih je bilo med letošnjim terminom finalne tekme svetovnega prvenstva več, so med finalom v večjem deležu odtekali drugam. Ali je bilo to prav na Planet TV? S komercialne televizije nam podatkov o gledanosti tudi pet dni po finalu še niso posredovali.
Za primerjavo navedimo še, da se z največjo gledanostjo v Sloveniji kiti Proplus za prenos finalne tekme evropskega prvenstva v košarki leta 2017 na Kanalu A, ko je slavila Slovenija. Tedaj so sicer merili nekoliko drugače, zgolj starostno skupino od 18 do 54 let. Med tekmo so dosegli 34,9-odstotno gledanost prebivalcev te starostne skupine in kar 84-odstotni delež gledalcev. Med podelitvijo je gledanost poskočila na 37,2 odstotka prebivalcev starostne skupine in na kar 93-odstotni delež gledalcev televizije v Sloveniji tisti hip.
