Kot je dejal Robert Golob, so za soboto sklicali sejo sveta za nacionalno varnost, saj želijo poenotiti odziv vseh akterjev za čim večjo učinkovitost. Sledila bo izredna seja vlade, po kateri bodo v parlamentarni postopek vložili novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Pričakuje, da jo bo DZ kljub parlamentarnim počitnicam obravnaval že v torek ali sredo. »Z enim samim namenom: da pride pomoč hitreje do občin in do ljudi,« je poudaril.

Država želi po njegovih besedah jasno in vnaprej napovedati, da bo prevzela stroške intervencije in kasneje sanacije po naravnih nesrečah. Tako bodo občinski proračuni na varnem, je zagotovil Golob. Dodal je, da podatki s terena kažejo, da so občinske oblasti že dobro seznanjene s svojimi možnostmi in da ni več zastojev pri njihovih klicih na pomoč sosednjim občinam in pokrajinam.

Pomoč tudi iz tujine

Vlada bo obravnavala tudi ponujeno pomoč iz tujine. »Razmere so res katastrofalne in prav je, da sprejmemo pomoč, ki je na razpolago,« je dejal premier. Svoj prihod v državo je po Golobovih besedah tako že napovedal evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič. Golob domneva, da bo Slovenija pomoč najverjetneje sprejela v obliki mehanizacije za sanacijo cestne infrastrukture.

Minister za obrambo Marjan Šarec je dodal, da bodo sprejeli tako pomoč drugih držav kot pomoč iz evropskega mehanizma, se pa morajo razmere najprej toliko umiriti, da bodo lahko tuje ekipe ustrezno razporedili na teren. Kot je poudaril, razmere trenutno ostajajo izjemno resne, na terenu pa so vse razpoložljive enote. Trenutno je na razpolago do 500 vojakov, ki pa še niso vsi aktivirani, saj še ni omogočen dostop do vseh krajev, kjer bi potrebovali njihovo pomoč. »Upam, da bo jutri prevoznost cest toliko boljša, da bodo ekipe lahko prispele do vseh lokacij,« je dejal.

Golob in Šarec sta vse prebivalce ob tem pozvala, da naj ne hodijo po opravkih, ki niso življenjsko pomembni. »S tem bi namreč ogrozili ne le sebe, temveč tudi interventne ekipe,« je poudaril Golob. Številko 112 pa naj kličejo le v res nujnih primerih. »Sistem deluje, bodite potrpežljivi,« je zagotovil Šarec.

Vlada bo na jutrišnji seji preučila še možnost odprtja trgovin v nedeljo, z namenom, da ljudje v soboto ostanejo doma in nimajo občutka, da morajo po nakupih in se tako po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti, je dodal predsednik vlade.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa je izpostavil, da je današnje hudourniško naraščanje voda marsikoga presenetilo, zato ni pravočasno zapustil svoje hiše. Upa, da bodo ljudje bolje obveščeni in da bodo boljše tudi njihove reakcije. »Vsak odgovoren prebivalec bi moral vedeti, kakšno grožnjo predstavlja voda njegovi hiši,« je bil jasen Šestan. Ob tem je prepričan, da so prebivalci ogroženih območij zdaj dobro obveščeni in ozaveščeni, zato ne bi smelo biti večjih težav.

Aktivnosti policije so v prvi vrsti usmerjene v reševanje življenj ljudi

Po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja slovenska policija že od zgodnjih jutranjih ur izvaja tako redne kot izredne naloge. Pri slednjih sta sodelovali tudi letalska enota, najprej z dvema helikopterjema in potem še s tretjim v popoldanskem času, ter gorska enota

Aktivnosti policije so v prvi vrsti usmerjene v reševanje življenj ljudi. Med drugim so iz stavbe rešili dva otroka, na območju naselja Most v občini Žirovnica pa so pomagali pri evakuaciji 18 oseb. Kot so zapisali na spletni strani, so policisti življenja reševali in še rešujejo predvsem na območju Kamnika, Medvod in Komende, pa tudi na širšem celjskem območju. Na najbolj izpostavljenih območjih pomoč nudijo trije policijski helikopterji. Iz Mengša, Celja, Nazarij in Raduhe rešujejo mamice z otroki in nosečnice ter jih predajajo nujni medicinski pomoči.

Policisti spremljajo številne nevšečnosti tudi na Severnem Primorskem, predvsem na Idrijskem, Cerkljanskem in Tolminskem, ter na širšem celjskem območju. Policisti so na izpostavljenih točkah, ker skrbijo za zapore cest, red, pomagajo pri obvozih, pomagajo tudi pri reševanju živine. Vseskozi preverjajo stanje na terenu, tudi iz zraka, in sodelujejo z drugimi službami za reševanje, so zapisali.

Policija je odprla tudi vrata policijske akademije v Tacnu za ljudi, ki so jih ogrozile poplave. »Imamo do 120 kapacitet z vso potrebno prehrano, če bo treba, pa bomo zagotovili dodatne namestitve v vadbenem centru Vinka Beznika v Gotenici,« je dejal Poklukar.

Bil pa je kritičen do tistih, ki se še vedno vozijo po poplavljenih in poškodovanih cestah in mostovih in ne upoštevajo navodil pristojnih. Obenem si pride »kar lepo število ljudi na nek način ogledovati to poškodovano infrastrukturo in to pravzaprav moti intervencijske službe, prav tako je to nevarno početje«, je dodal in napovedal, da bodo, če bo to potrebno, tudi kaznovali. »Kajti predvsem moramo v tem trenutku zagotoviti, da vse intervencijske službe, ko intervencija še teče, opravijo svojo nalogo,« je dejal. Znova je pozval vse, naj ostanejo doma, če je to le mogoče.

EU na prošnjo Slovenije zagnala urgentno satelitsko spremljanje razmer

Evropska unija je na prošnjo Slovenije zagnala opazovalni program EU Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji, je danes sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Kot je komisar zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, so sistem za upravljanje izrednih razmer Copernicus aktivirali na zaprosilo Uprave RS za zaščito in reševanje. Urgentno satelitsko spremljanje razmer pomaga reševalnim in drugim službam pri odzivanju na hude poplave, je dodal. Lenarčič je že pred tem sporočil, da so v Bruslju pripravljeni pomagati in aktivirati evropski mehanizem za civilno zaščito, če bi Slovenija za to zaprosila.

Kadar obseg izrednih razmer presega zmožnosti države, da bi se sama odzvala, lahko za pomoč zaprosi prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, na svoji spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje. Po zaprosilu in aktiviranju mehanizma, druge države članice in pridružene države v mehanizmu preko centra za usklajevanje nujnega odziva, ponudijo pomoč. Država prosilka se odloči, ali njihovo pomoč sprejme ali ne. Evropske zmogljivosti sicer ne nadomeščajo obstoječih nacionalnih odzivnih zmogljivosti, ampak jih dopolnjujejo, in so na voljo takrat, ko so poleg nacionalnih izčrpane tudi zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite.