Poslanec največje opozicijske stranke SDS Andrej Poglajen je predsedniku vlade Robertu Golobu kot prvi zastavil vprašanje, povezano s stanovanjsko problematiko. "Ob nastopu vlade, ki jo vodite, smo mladi poslušali obljube, kako boste zgradili 30 tisoč neprofitnih najemniških stanovanj. Omenjeni cilj ste ljudem prodajali kot enega izmed ključnih elementov vzpostavitve ministrstva za solidarno prihodnost," je dejal in dodal, da je na koncu "padla obljuba o vzpostavitvi mehanizma za 3000 najemnih stanovanj vsako leto po letu 2026".
''Ko je 100 dni vlade minilo, je eden izmed vaših ministrov dejal: 'Lopate imamo že pripravljene.' V 1000 dneh bi pričakovali vsaj kakšno položeno opeko, vendar temu pač ni tako," je dejal Andrej Poglajen in premierja vprašal, ali bo "slovenski javnosti, predvsem pa mlajšim generacijam, končno povedal, da je bila obljuba o 30 tisoč stanovanjih in kasnejša obljuba o tri tisoč stanovanjih na leto lažna".
Premier Golob je v odgovoru najprej poudaril, da je stanovanjska politika ena od osrednjih politik te koalicije in vlade. "Ko smo nastopili mandat, smo zelo jasno povedali, da želimo v dveh mandatih izpolniti ključni preboj na tem področju in da so vsi ukrepi, ki jih bomo izvajali pri stanovanjski politiki, vezani na dva mandata." Pojasnil je še, da je v enem mandatu nemogoče zagotoviti denar in zakonodajo, hkrati pa začeti in dokončati gradnjo. "Zato naša vlada dela za dva mandata," je dodal. Spomnil je, da se je vlada zavezala k temu, da bo v 10 letih za namen stanovanjske gradnje namenila 100 milijonov evrov na leto, že letos pa je predviden začetek gradnje 2000 stanovanj. "Od osamosvojitve Slovenije ta država v nobenem letu ni začela graditi niti pol toliko stanovanj," je pripomnil.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je na to pripomnil: "Laž na laž. Golobove vlade staž," in premierju očital, da vlada le izvaja strategijo, ki jo je pripravila že prejšnja, torej vlada Janeza Janše. "V njej so projekti in načrti, s katerimi se sedaj hvali vaša vlada, zato je obljuba o 2000 stanovanjih na leto posledica prejšnje vlade in ne vaše," je dodal.
Predsednik vlade mu je odvrnil, da ga obtožb o lažeh ni strah, saj da ima vsaka laž kratke noge, ter da se bo konec leta, ko se bo začela gradnja 2000 stanovanj, pokazalo, kdo je lagal.
NSi opozarja na dolge čakalne dobe
Poslanko NSi Ivo Dimic je zanimalo, kdaj lahko državljani pričakujejo pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev. Kot je ocenila, stanje v zdravstvu za bolnika ni varno, razlog pa tiči prav v neučinkoviti organizaciji javnega zdravstva. "Državljan s povprečno plačo je decembra prek prispevkov za zdravstvo plačal 412 evrov, potem pa sploh ne pride pravočasno na vrsto, ko potrebuje kakšen pregled," je dejala in izpostavila, da se v takšnih pogojih marsikdo raje odloča za samoplačniške preglede.
"Zakaj za zdravstvo plačujemo vse več, dostopnost pa je vedno slabša? V dveh letih te vlade so se čakalne dobe povišale za 18 odstotkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima v letu 2024 kar 80 milijonov presežka, z marcem pa se nam je kljub vsemu povečal obvezni zdravstveni prispevek," je opozorila Dimic.
Robert Golob je odgovoril, da se bo velik del zdravstvene reforme, ki obsega kar 12 zakonov, kmalu uspešno zaključil, in spomnil, da bodo samo v prihodnjem tednu na mizi štirje zakonski predlogi. Izpostavil je, da "v Svobodi in v tej koaliciji vedno govorimo o javnem zdravstvu - prioriteto mora imeti javni zdravstveni sistem. Vsi naši ukrepi gredo v to, da bomo krepili javni zdravstveni sistem".
Dodal je, da marsikdo Sloveniji zavida, da lahko do najbolj zahtevnih in najdražjih operacij vsak pride brezplačno. "Ja, res je, ta sistem je potreboval in še potrebuje marsikatero dopolnitev in spremembo, zato pa tudi izvajamo reformo, ker 30 let nihče ni posegel v ta sistem na način, da bi krepil javni zdravstveni sistem. Vmes se je krepilo vse ostalo," je dejal premier in dodal, da se je javni zdravstveni sistem v preteklosti "preko privatnih interesov izčrpaval in šibil", ta vlada pa ga po njegovih besedah krepi. Ocenil je, da bi v primeru, da vlada ne bi ukinila oziroma preoblikovala dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za to danes plačevali že 70 evrov mesečno".
Prvič vprašanje nepovezanih poslancev
Prvič je poslansko vprašanje premierju kot vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev zastavil Anže Logar. Zanimalo ga je, kaj bo po izbruhu afere Spirit vlada storila z razpisom te javne agencije. "Kaj konkretno boste naredili oziroma katere ukrepe boste sprejeli v primeru propadlega razpisa," je Logar vprašal premierja, zanimalo pa ga je tudi, ali so v primeru Spiritovega razpisa res zahtevali varovalke, ki pa jih ministrstvo ni upoštevalo.
Golob je odgovoril, da gre v tem primeru za res slabo izpeljan razpis, na katerega so se prijavili tudi nekateri podjetniki, ki "niso imeli poštenih namenov." "Drugo dejstvo je, da je tako ministrstvo, pa tudi vlada reagirala hitro, odločno, razpis razveljavila ravno s tem namenom, da se preprečijo kakršnakoli koruptivna dejanja," je dodal in izpostavil še, da aktualna vlada znižuje stopnjo korupcije v Sloveniji, pri čemer se je naslonil na podatke Transparency International. Glede spornega razpisa je še dodal, da je vlada že obravnavala prvo poročilo o tem, kaj se je dogajalo, in sprejela navodilo ministru za gospodarstvo, naj pripravi smernice, po katerih bi morali voditi razpise, da bi se izognili podobnim zgodbam. Po njegovih napovedih bodo te smernice na seji vlade obravnavali v sredo.
Levica z vprašanjem o Palestini
Vprašanje je Robertu Golobu zastavil tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec, in sicer o bilateralnih odnosih med Slovenijo in Izraelom tudi zaradi prepovedi obiska delegacije Evropskega parlamenta v Palestini po tistem, ko je Izrael brez vnaprejšnjega opozorila na letališču v Tel Avivu zavrnil vstop dvema članoma delegacije in dvema članoma osebja. Vodjo poslancev Levice je ob tem zanimalo, kako bodo nova dejstva vplivala na odprtje novega častnega konzulata Izraela v Mariboru.
Premier Robert Golob je v odgovoru izrazil skepso glede odprtja drugega izraelskega častnega konzulata v Mariboru. Ni namreč prepričan, ali je sedaj pravi trenutek in ali so izpolnjeni vsi pogoji. Izrael ima po besedah Goloba vso pravico, da predlaga postopke. Ministrstvo za zunanje zadeve pa nato o tem presoja, nakar stečejo vsi nadaljnji koraki, je pojasnil Golob glede načrtov Izraela o odprtju novega konzulata.
"Jaz sam sem izrazil skepso, ali je res primeren trenutek in ali so za to izpolnjeni vsi pogoji, zato je zunanje ministrstvo, če prav razumem, zdaj v postopku dopolnitve te vloge, ko bom izvedel kaj več, boste izvedeli tudi vi," je dodal premier ob začetku redne marčne seje DZ.
