Kot je poudaril predsednik vlade Robert Golob, bodo na vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo »bistveno bolj odporna na podobne ujme«.
V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.
Dve milijardi evropskih sredstev
Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi. Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.
Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal. »Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki,« je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati.
»Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete,« je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal.
Spomnil je še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. »Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli,« je sklenil.
Predlogu rebalansa se kljub kritikam o premajhni ambicioznosti obeta podpora
Minister za finance Klemen Boštjančič je uvodoma poudaril, da je zaradi velike naravne nesreče potrebno odločno ukrepanje države, posledično pa je treba prilagoditi tudi državni proračun za 2023. Predlagani rebalans, drugi letos, v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena.
Predvidenih 520 milijonov evrov bo po Boštjančičevih besedah skrbno porabljenih, »poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel DZ«. »Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno,« je sklenil minister.
V opoziciji nad rebalansom razočarani
Predlaganemu rebalansu se glede na napovedi obeta podpora, čeprav so v opoziciji nad njim razočarani. V SDS so pričakovali bistveno več, je v predstavitvi poslanskih skupin dejala Suzana Lep Šimenko. »Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev, preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav,« je dejala.
Pozvala je tudi k črpanju evropskih sredstev, saj da se vlada doslej pri tem ni izkazala. Ob tem se je obregnila ob v interventnem predlogu predlagane solidarnostne sobote in obvezni prispevek. Slovenci in gospodarstvo so solidarnost pokazali že z dosedanjo fizično pomočjo in nakazili, je utemeljila.
Do predvidenih dodatnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva so kritični tudi v NSi. Jernej Vrtovec je ocenil, da to kaže na zelo mačehovski odnos države. Kot je opozoril, iz Nemčije, ki je za slovensko gospodarstvo zelo pomembna, prihajajo slabi signali, slovensko gospodarstvo pa je »v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna«. Tudi sam se je zato zavzel za ustrezno črpanje evropskih sredstev, ob tem pa pozval še k pospešeni odpravi birokratskih ovir, saj bodo sicer vsa sredstva po njegovem zaman.
Nujna namenskost in učinkovitost porabe interventnih sredstev
Soniboj Knežak je v imenu poslanske skupine SD poudaril, da gre pri predlaganem rebalansu za »prva in najnujnejša sredstva, potrebna za učinkovit odziv in ustrezno pomoč vsem prizadetim«. »V tem trenutku so glede na obseg nastale škode razmišljanja o možnih javnofinančnih tveganjih v drugem planu,« je povedal, čeprav se je strinjal, da so opozorila fiskalnega sveta v zvezi z makroekonomsko situacijo na mestu. Tudi v tej luči je menil, da bo treba posebno pozornost nameniti transparentnosti, namenskosti in učinkovitosti porabe interventnih sredstev.
V Levici so izpostavili, da glavnina sredstev za sanacijo ne bo šla iz letošnjega proračuna, temveč iz prihodnjih dveh, torej za leti 2024 in 2025. Milan Jakopovič je ob tem menil, da bo treba v prihodnje spremeniti delovanje celotne družbe, »da zaustavimo podnebne spremembe in posledično katastrofe«. »Marsikdo je in bo jezen na naravo, a ni narava tista, kamor moramo usmeriti svojo jezo - sistem, v katerem živimo, povzroča, da se ob zasledovanju individualizma, tekmovalnosti, pehanju za dobički stvari premnogokrat urejajo slabo, nezadostno ali se sploh ne urejajo, posledice pa plačujejo preprosti, nič krivi ljudje,« je bil oster.
Andreja Kert (Svoboda) pa je med drugim opozorila na nujnost politične enotnosti, ki da je predpogoj za »hiter, pravilno odmerjen odziv v tej krizi«.»Preprosto čas ni primeren za ozke strankarske interese, prerekanja, politični prestiž,« je dejala. »Naša obljuba je, da ne zdaj ne ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah ljudje ne bodo prepuščeni sami sebi,« je podčrtala.
Poslanci so danes obravnavali še predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Predlog definira, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tisti, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada. Glasovanje o predlaganem rebalansu bo izvedeno ob koncu današnje izredne seje.
