Prvo vprašanje predsedniku vlade Robertu Golobu je zastavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Čeprav naj bi jo po napovedih zanimalo zagotavljanje varnosti pri opravljanju digitalnih storitev na področju bančništva in gospodarstva, se je njeno vprašanje glasilo, ali je Golob prijavil krajo identitete v Romuniji, kjjer naj bi nekdo odprl bančni račun na njegovo ime.. Premier je bil kratek. »Da« se je glasil odgovor.

»Preden sem se odločil, da se podam v politiko, sem od Fursa zahteval dve potrdili - da imam plačane vse davke in da nimam nobenega računa v tujini. Furs me je opozoril, da obstaja račun na moje ime. Z napačnim naslovom, navedena je ulica, ki ne obstaja, Kromberk 72. Kljub temu je bil račun odprt, na njem pa ni bilo nikoli niti enega evra,« je pojasnil Golob in dodal, da je banka račun zaprla z obrazložitvijo, da ni bil nikoli uporabljen,

Poslanko je nato zanimalo, kdaj in komu je dejanje naznanil, na kar je odvrnil, da so njegovi odvetniki decembra lani vložili prijavo na tožilstvo v Romuniji. Trditve o njegovem romunskem računu so bile po njegovih besedah dane v javnost z enim samim namenom - da se poskuša vnašati med ljudi zmedo.

Golob zavrača očitke na račun korporativnega upravljanja

Golob je  zavrnil tudi očitke poslanca SDS Žana Mahniča, da na vodstvene položaje v državnih podjetjih imenuje svoje znance. Za razliko od časov prejšnje vlade ni potrebna strankarska izkaznica, pač pa znanje in izkušnje, je dejal in dodal, da gre za način, kako bodo vrnili državo nazaj v normalo.

Mahnič je v svojem poslanskem vprašanju vprašanju izpostavil več po njegovih besedah spornih imenovanj, denimo imenovanje pisca gospodarskega programa Gibanja Svoboda Žige Debeljaka za predsednika uprave SDH, Golobovo poročno pričo Tomaža Štoklja za generalnega direktorja HSE ter moža generalne sekretarke vlade Maksa Helbla za direktorja Gen-I. 

Golob je te trditve zanikal. »Sedanji direktor Gen-I je v družbi od leta 2005, predsednik uprave pa je postal, ker je bil najboljši notranji kandidat,« je dejal. Enako velja za Štoklja, ki je pred imenovanjem na položaj generalnega direktorja HSE znotraj družbe 15 let zasedal vodilna mesta. »Kdor ima 15 in več let izkušenj na vodilnih funkcijah, ta je zelo kvalificiran, da tako podjetje tudi prevzame,« je poudaril.

Premier je Mahniču zatrdil, da v času aktualne vlade vodilna mesta v državnih podjetjih prevzemajo ljudje s korporativno zgodovino in ne anonimneži s strankarsko izkaznico. Tako Štokelj kot Helbl nimata strankarske izkaznice, je dejal in dodal: »Pri vas je bila strankarska izkaznica predpogoj, pri nas je predpogoj, da imajo deset in več let znanja iz točno tega korporativnega področja.«

Mahnič je premierja spraševal tudi o poslih beograjske hčerinske družbe Gen-I, prek katere naj bi se financiralo tuje diplomate za pridobivanje energetskih poslov. Golob je ponovil, da je zgodba o poslih Gen-I v nekaterih državah zahodnega Balkana nastala v predvolilnem času po nareku takratne vodilne stranke. »Nikoli ni bila poslovna praksa Gen-I, da bi najemali katerekoli diplomate zato, da bi pridobivali posle,« je zatrdil.

Golob: Poanta je v rešitvah, ne v časovnici

Poslanka NSi Iva Dimic je zahtevala odgovore o poteku zdravstvene reforme. Vladi je očitala neučinkovitost in zamude pri izvajanju reforme, zanimalo jo je tudi, kakšne so konkretne rešitve na tem področju, ob tem pa je opozorila tudi na zadnje afere v zdravstvu.  Golob je odgovoril, »da je nezaželenih pojavov v zdravstvu še vedno preveč, vendar jih je ni nič več, kot jih je bilo v preteklosti. Samo ena pomembna razlika je, da smo jih začeli odpirati in razčiščevati na odprti sceni.«.

Zdravstvena reforma po premierjevih besedah poteka po načrtih. Kot je dejal, so kot prva koraka napovedali prenovo ZZZS in digitalizacijo, »Osnutka obeh zakonov sta  pripravljena in sta že nekaj časa v razpravi na strateškem svetu za zdravstvo. V tem trenutku poteka usklajevanje pogledov med strateškim svetom za zdravstvo in ekipo ministrstva. Prepričan sem, da bomo ta teden usklajevanje zaključili in oba zakona do petka poslali socialnim partnerjem.«

Po premierjevi oceni sicer ne bo nič tragičnega, če bi po 30 letih nakopičenih težav zdaj morda prišlo do »tedna ali dveh zamude«..»Poanta je v rešitvah, ne v tem kakšna je časovnica,« je  poudaril Golob, in zagotovil, da bodo oba zakona v predvidenih rokih pripravili do sprejema v državnem zboru.

V teku nabava protipožarnih letal

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je premierja vprašal o ukrepih vlade za boljšo pripravljenost in spopadanje z naravnimi nesrečami. Golob je povedal, da je bila po požaru na Krasu lani jeseni izvedena temeljita analiza na upravi za zaščito in reševanje, v Slovenski vojski in policiji. »Ugotovljeno je bilo, da se da kar nekaj stvari izboljšati še pred poletjem in te so že v teku,« je pojasnil  Kot je dejal, je v pripravi načrt požarne ogroženosti, ki bo pokrival celotno državo »z namenom, da se znamo preventivno pripraviti na take pojave v bodoče, saj jih bo zaradi podnebnih sprememb samo še več«.

Po njegovih besedah bo letos s preureditvijo sistemov vzdrževanja poskrbljeno, da bodo v najbolj ogroženih mesecih vsa vozila in zračna plovila na razpolago. »Nabavljene so bile tudi večje vreče z bistveno večjo nosilnostjo, kot so bile na razpolago lani, in tudi bistveno večji bazeni za helikopterje. Poleg tega je za vojaško letalo Spartan nabavljen dodaten sistem s kapaciteto devet tisoč litrov,« je povedal Golob.

Kot je dejal,  je v teku razpis za nabavo štirih manjših namenskih letal,  ki bodo namenjena hitremu posredovanju in preprečevanju širjenja požara. »Za prvi dve letali je predvideno, da bosta nabavljena še letos iz kohezijskih sredstev. Hkrati poteka v Sežani tudi posebno usposabljanje in izobraževanje, tako da bi v obdobju velike požarne ogroženosti imeli na razpolago več gasilcev, atere bi se dalo kar najhitreje vpoklicati,« je povedal Golob.

Mesec: Sedanji pokojninski sistem reproducira revščino

Premierju je sledil minister za delo Luka Mesec, ki je odgovarjal na vprašanje poslanca SDS Zvoneta Černača o tem, kaj bodo na vladi storili za izboljšanje položaja upokojencev. »Popolnoma razumem stisko upokojencev;« je odgovoril Mesec in ocenil, da je za slab položaj številnih upokojencev kriv sistem, ki je nastajal zadnjih 30 let in ki po njegovi oceni »reproducira revščino«. Mesec meni, da je treba najprej spremeniti sistem, za to pa je, kot je spomnil, čas do 1. januarja 2025.

Po ministrovih besedah sta možna dva izhoda - model, ki bi bil narejen po vzoru Islandije in Danske ali model, ki velja v srednjeevropskih državah. »Oboje sem kontrolirano že testiral med upokojenskimi organizacijami, delodajalci in sindikati. Zdaj berem odzive, in kar lahko rečem po tem prvem krogu posvetovanj, je, da je za pokojninski sistem bistveno, da bomo vanj zaupali.« Mladi zdaj namreč ne verjamejo, da bodo pokojnine sploh kdaj dobili.

Mesec zagotavlja, da bodo šli v široko javno razpravo, na kateri bo treba odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj. »Vsi se bomo morali vprašati, koliko smo pripravljeni nameniti za pokojnine. Slovenke in Slovenci prispevamo 24,35 odstotka svoje plače, Islandci pa preko 30 odstotkov svojih plač. Posledica je, da je pri nas odmerni odstotek 63,5 odstotka, na Islandiji pa 103 odstotka plače, kar pomeni, da je tam pokojnina enaka celotni plači,« je dejal Mesec.

Drugo področje, na katerem bo treba po njegovem mnenju doseči družbeni konsenz, je koliko časa in pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni delati. Tretje vprašanje je, ali bomo imeli en steber ali dva, četrto pa, koliko solidarnosti smo pripravljeni imeti v sistemu, ali smo na primer pripravljeni na upokojenski UTD (univerzalni temeljni dodatek) za najbolj ogrožene.

Med ukrepi sicer napoveduje ureditev, po kateri bo moral vsak delodajalec z delavcem, ki je starejši od 55 let, narediti delovni načrt do upokojitve in mu zagotoviti primerno delovno mesto, odhajajoči delavec pa bi v zadnjih letih pred upokojitvijo na svoje delovno mesto uvedel novega zaposlenega.

Černač, ki z odgovorom ni bil zadovoljen, je ministra opomnil, da upokojenci nimajo časa čakati do leta 2025, ampak potrebujejo rešitve takoj. Mesec je odgovoril, da je vlada letos samo za usklajevanja pokojnin namenila dodatnih 300 milijonov evrov. Ponovil je, da razume stisko upokojencev, da pa gre za 7,5 milijarde evrov izdatkov, »zato ni ministra, ki bi lahko ljudi iz danes na jutri povlekel iz revščine«. »To lahko storimo le z reformo, te pa se ne da narediti čez noč,« je poudaril Mesec

Po današnjih poslanskih vprašanjih članom vlade se bo vsebinski del seje začel v torek, ko bodo poslanci po vetu državnega sveta znova odločali o noveli zakona o davčnem potrjevanju računov ter se lotili resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.