Po napovedi predsednika vlade Roberta Goloba bo v četrtek na vladni mizi uvedba obvezne božičnice, po zgledu regresa, ki bi bila razbremenjena vseh davkov in prispevkov. Z njo želijo davčno razbremeniti neto prejemke vseh zaposlenih, je dejal premier.
Napoved, ki jo je Golob navrgel ob robu vladnega obiska v jugovzhodni regiji, je poskrbela za precejšnje presenečenje. Neuradno s takšno zamislijo niso bili predhodno seznanjeni niti nekateri najvišji člani vlade, prav tako ni znano, kakšna naj bi bila višina, na kakšni analizi naj bi temeljila, niti ali ta sploh obstaja. V kabinetu predsednika vlade nam na to vprašanje niso odgovorili. Golob je javno dejal le, da je vlada idejo o obdavčitvi premoženja – tudi po številnih kritikah izhodišč premoženjskega davka – dokončno opustila. Kljub temu da predvidenih prihodkov s tega naslova, ki bi omogočili razbremenitev plač, torej ne bo, po premierjevih besedah vlada vseeno ni opustila ideje o razbremenitvi zaposlenih.
Ignoriranje socialnega dialoga
Zamisel o uvedbi obvezne božičnice nima podlage v dogovorih s socialnimi partnerji, saj ti s takšnimi vladnimi načrti doslej uradno niso bili seznanjeni, pač pa so zanje izvedeli iz medijev. Vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic ekonomsko-socialnega sveta, je že opozorilo, da je treba takšne sistemske spremembe, ki neposredno vplivajo na stroške dela in poslovno okolje, obravnavati in sprejemati izključno v okviru socialnega dialoga, ob soglasju socialnih partnerjev, skladno s pravili delovanja ekonomsko-socialnega sveta.
Hkrati so opozorili, da pri obvezni božičnici ni mogoče govoriti o razbremenitvi, temveč novi, administrativno predpisani obremenitvi za delodajalce, saj bi dodatno povečala stroške dela in poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se že zdaj sooča z visokimi stroški dela v primerjavi z evropskim povprečjem, poleg tega pa je v čedalje slabši kondiciji.
Obvezna božičnica ne glede na njeno davčno razbremenitev namreč ne bi pomenila razbremenitve stroškov dela, ki jih je vlada v zadnjem obdobju dodatno dvignila z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, preoblikovanjem zdravstvenega prispevka in prekinitvijo načrtovanega dviga splošne olajšave, pač pa bi bila za zaposlene kvečjemu nekakšna kompenzacija za sicer višje obremenjene plače, delodajalcem pa bi prinesla dodatno finančno breme.
Božičnica ne sme biti zakonska dolžnost
Za delodajalska združenja je zato nesprejemljivo, da se poslovna uspešnost predpisuje kot obligatorni del plače. Poslovna uspešnost je pogojena z uspešnim poslovanjem podjetja in tako ne more biti določena kot zakonska dolžnost delodajalca, pač pa mora ostati pravica, dogovorjena na ravni kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.
Da mora biti božičnica nagrada za zaposlene v podjetjih, kjer je glede na poslovanje to mogoče, ne pa zakonska prisila, ki bi lahko ogrozila delovna mesta, so posebej opozorili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka namesto nove obveznosti predlagajo razbremenitev prostovoljne nagrade za poslovno uspešnost do dvakratnika povprečne plače posameznika. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da obvezna božičnica nima vsebinske podlage v poslovanju slovenskega gospodarstva. »Obvezna božičnica bi pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest v Sloveniji, še zlasti na področju predelovalnih dejavnosti in turizma.«
Obvezna božičnica bi negativno vplivala tudi na javne finance, kjer imamo že sicer visok primanjkljaj, saj bi dodatno dvignila stroške dela v sektorju država, ki letos že močno rastejo na podlagi plačne reforme v javnem sektorju in ne temeljijo na rasti produktivnosti. »Upam, da so v vladi izračunali, za koliko bo nižji priliv iz naslova DDPO (davka od dohodka pravnih oseb, op. p.), to je 22 odstotkov od mase plač v gospodarstvu. Prav tako upam, da so izračunali, za koliko se bo povečala masa plač v javnem sektorju. Upam, da niso mislili, da ta dva minusa prineseta plus,« se je na omrežju X odzval davčni strokovnjak Ivan Simič.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v splošnem pozdravljajo namen vlade o uvedbi obveznega izplačila neobdavčene božičnice, ki bi pomenila dobrodošlo izboljšavo položaja zaposlenih. Hkrati pa opozarjajo, da mora biti vsakršna sprememba na tem področju premišljena ter tudi dejansko izvedljiva v praksi ter da se mora o njej izvesti ustrezen socialni dialog. »Uvedba božičnice seveda ne sme pomeniti, da se na kakšnem drugem področju (vključno s socialno politiko in rastjo plač), dogovorjenim s kolektivnimi pogodbami, poslabša položaj zaposlenih, mladih ali upokojencev,« je dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Vlada jih s predlogom še ni vsebinsko seznanila.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja pa pričakujejo, da se bodo pogajanja o višini božičnice za zaposlene v javnem sektorju začela še ta mesec in da bo božičnica izplačana (prvič) že letos.
