Na novo uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju še posebej nestrpno čakajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Na obstoječo (protiustavno) se upravni organi v postopkih izdaje dovoljenj namreč ne upajo več sklicevati. Nove, ki so jo pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), vlada še ni potrdila, čeprav jo je premier Robert Golob dobil na mizo že 10. novembra. Z obravnavo odlaša. Ker predloga v sredo tudi ni podprl vladni odbor za gospodarstvo, je zagata popolna.
Omenjeni odbor, ki mu predseduje okoljski minister Bojan Kumer, je pristojen za usklajevanje predpisov in drugih splošnih aktov ter ukrepov vlade in tistih, ki jih predlaga državnemu zboru. Sejo 16-članskega odbora – v njem je večina ministrov in ministric – so izvedli v sredo. Izjemoma je ni vodil Kumer, temveč generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Poročilo razkriva pestro razpravo. Predlog uredbe so uvrstili na dnevni red, čeprav ta predhodno ni bil usklajen.
Uroš Vajgl, državni sekretar na MOPE, je predstavil kronologijo in okoliščine priprave predloga. Ustavno sodišče je protiustavnost obstoječe uredbe ugotovilo julija 2022. Vlada bi morala novo sprejeti najpozneje julija 2023, a tega ni storila, ker se je zanašala na stališče, da je mogoče protiustavno uredbo uporabljati v nedogled. Za zamudo pri pripravi nove uredbe je MOPE navedel, da so želeli celoviteje urediti področje (nizkofrekvenčnega) hrupa vetrnih elektrarn in toplotnih črpalk.
Golobovi vladi poslali neusklajen predlog
Zavlačevanje je prekinila sodba upravnega sodišča iz julija letos, ki je razveljavila gradbeno dovoljenje za petkilometrski odsek hitre ceste skozi Novo mesto. Vajgl je na seji poudaril, da so nato pospešili pripravo nove uredbe. Področje nizkofrekvenčnega hrupa so opustili, ker ga nameravajo obravnavati pozneje, tudi z javnimi posveti.
Predlog uredbe je bil vladi poslan v neusklajeni obliki. Nasprotujeta mu služba vlade za zakonodajo (SVZ) in ministrstvo za zdravje. SVZ je v treh dopisih podrobno utemeljila, zakaj je predlagana uredba v nasprotju z zakonodajo, ustavo in pravom EU. MOPE bi moral predhodno opraviti celovite presoje vplivov na okolje. Če bo Golobova vlada uredbo kljub temu sprejela, obstaja tveganje njene neveljavnosti, pravnih posledic že izdanih dovoljenj ter postopkov pred Sodiščem EU zaradi kršitev prava Unije, opozarja SVZ.
Protipravna je tudi privilegirana obravnava Luke Koper, saj uredba izključuje hrup ladij. »S sprejemom te določbe vlada prevzema tveganje sprožitve postopka pred evropsko komisijo zaradi kršitve pravil o državnih pomočeh,« opozarja SVZ. Ustavnopravno sporna je tudi rešitev, ki investitorje oprošča izvedbe protihrupnih ukrepov, če so ti ekonomsko neupravičeni. Varstvo zdravja je v tem primeru podrejeno poslovni odločitvi investitorja, je poudarila Mateja Lekan - Štrukelj, namestnica direktorja SVZ.
Ministrstvo za zdravje zahteva mejno vrednost za vetrnice
Ministrstvo za zdravje predlogu nasprotuje, ker v njem ni ustrezno normativno urejen hrup vetrnih elektrarn. Po prepričanju ministrstva bi morala uredba predpisati posebno mejno vrednost kazalca hrupa za vetrne elektrarne – 45 dBA – v skladu s priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Po mnenju ministrstva obstoječe mejne vrednosti zdravje prebivalcev nezadostno ščitijo.
Sekretar Vajgl je trdil, da so smernice Svetovne zdravstvene organizacije »zelo rigidne, saj zasledujejo izključno zdravstvene cilje, in to najstrožje možno, zaradi česar niso vedno skladne z zasledovanjem drugih družbenih ciljev«. Zato zakonodaja predpisuje »realno dosegljive« cilje, piše v poročilu seje. MOPE bi to področje uredil »ob naslednji spremembi uredbe«.
Odbor predloga uredbe, kot že rečeno, ni podprl. O tem, ali bo vlada predlog sploh obravnavala, bo odločeno naknadno.
Toplotna črpalka preglasna, vetrnica pod mejo
MOPE je imel dovolj časa ustrezno urediti področje hrupa vetrnih elektrarn in toplotnih črpalk. Strokovne podlage za urejanje hrupa vetrnih elektrarn ima minister Bojan Kumer v predalu že več kot dve leti; analizi sta iz let 2017 in 2023. Med drugim vključujeta meritve hrupa vetrnice v Dolenji vasi pri Senožečah. Meritve so pokazale raven hrupa 37 dBA – torej pod mejno vrednostjo 45 dBA, ki jo predlaga ministrstvo za zdravje.
Novembra 2023 so preizkusili še dansko metodo merjenja hrupa vetrnih elektrarn, ki velja za eno najbolj dodelanih v Evropi in vključuje preverjanje jakosti nizkofrekvenčnega hrupa. Tudi te meritve so pokazale, da naprava v Dolenji vasi izpolnjuje dansko zakonodajo. Še več: v skladu z danskimi predpisi bi tam teoretično lahko postavili še do devet enakih agregatov.
Strokovne podlage za spremembo zakonodaje s področja hrupa toplotnih črpalk je MOPE naročil lani. Toplotne črpalke se – podobno kot vetrne elektrarne – pogosto izpostavljajo kot pomemben vir nizkofrekvenčnega hrupa, ki velja za zelo motečega in je lahko pomemben dejavnik okoljskega stresa. Gradivo navaja, da hrup gospodinjskih toplotnih črpalk v Sloveniji sploh ni normiran. »Za takšne toplotne črpalke ni predviden monitoring hrupa, prav tako ne poznamo pravno zavezujočih mejnih vrednosti,« piše. To pomeni, da se nad hrupom črpalke ni mogoče pritožiti na okoljski inšpektorat in se sklicevati na uredbo o hrupu. Laboratorij je analiziral delovanje toplotne črpalke na nerazkriti lokaciji in hrup ocenil na 55 dBA, kar presega mejne vrednosti, določene za »industrijske« toplotne črpalke.
