Vlada Roberta Goloba in koalicijski poslanci so v sredo sprejeli dve pomembni odločitvi na področju urejanja hrupa. Najprej je vlada v ponovni obravnavi sprejela novo uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri tem je preslišala tri mnenja službe vlade za zakonodajo (SVZ), ki so podrobno utemeljevala, zakaj je predlog uredbe v nasprotju z zakonodajo, ustavo in pravom Evropske unije.
SVZ je opozorila, da bi moralo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) predhodno opraviti celovito presojo vplivov na okolje. Protipravna naj bi bila tudi privilegirana obravnava Luke Koper, saj uredba izključuje hrup ladij. Vlada prav tako ni upoštevala negativnega mnenja ministrstva za zdravje, ki zahteva, da se v uredbi normativno uredi hrup vetrnih elektrarn.
Zaradi teh očitkov je vladni odbor za gospodarstvo novembra obravnavo uredbe ustavil in dokument vrnil v medresorsko usklajevanje. Po sestanku ministrstva za infrastrukturo ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je pripravilo uredbo, se je predlog v skoraj nespremenjeni obliki znova znašel na vladi. Priloženo je bilo le mnenje državnega odvetništva glede pripomb SVZ. Z njenim sprejemom je Golobova vlada prevzela tveganje neveljavnosti uredbe, pravnih posledic že izdanih dovoljenj ter morebitnih postopkov pred sodiščem EU zaradi kršitev prava Unije. Ker uredba izključuje hrup ladij, vlada hkrati prevzema tudi tveganje sprožitve postopka pred evropsko komisijo zaradi kršitve pravil o državnih pomočeh, je razvidno iz mnenj SVZ.
V sredo je državni zbor v tretjem branju sprejel tudi nov zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2). V njem se je ohranila sporna sprememba, ki sta jo predlagali poslanski skupini Svobode in Socialnih demokratov. Na njeni podlagi bo ponoči dopustno povzročati hrup, če je ta posledica »dovoljene dejavnosti«.
Do zdaj veljavna ureditev je objektivno prepovedovala nočni hrup ne glede na njegov namen ali izvor, izjema je bil le hrup, ki ga povzročajo nujni interventni vzdrževalni posegi. Novi zakon po opozorilih Civilne iniciative Ljubljana brez hrupa legalizira komercialno povzročanje nočnega hrupa. Z uvedbo pojma »dovoljena dejavnost« se namreč rahlja doslej absolutna prepoved nočnega hrupa in ustvarja podlaga za široke in neomejene izjeme.
Nočni hrup potisnili v pravno praznino
»Ubrali smo pristop, da se ne omejuje preveč, ampak da se gre na tehtanje pravic. Nočni mir se lahko moti samo, če je to izrecno dovoljeno,« je v parlamentarni razpravi pojasnila Tereza Novak (Svoboda). »Če se dogovori lokalna skupnost – tudi o klopotcih – če je v nekem določenem obdobju to zaželeno, je pač dovoljeno, sicer ne.«
»Zakon predvideva, da je lahko neka dejavnost v nočnem času dovoljena, ne da bi kjer koli določil, kdo takšno dovolitev sploh sprejme, v kakšnem postopku, po katerih pravnih merilih in kako so pri tem varovane pravice prizadetih prebivalcev,« sprejeti zakon kritizira Civilna iniciativa Ljubljana brez hrupa, ki je sodelovala v njegovi javni obravnavi.
V pravnem redu ne obstaja dovoljenje, ki bi bilo podlaga za povzročanje nočnega hrupa v smislu tako zapisanega člena. Zakon ne določa pristojnih organov, pravnih meril, postopkov, omejitev ali varovalk, ki bi jih bilo treba upoštevati pri izdaji dovoljenja. »To je bistvo problema, ki ga koalicija vztrajno ignorira. Zakon ustvarja pravno praznino, v kateri lahko praktično vsak organ postane izdajatelj dovoljenja za nočni hrup – brez pristojnosti, brez meril in brez kakršne koli pravne podlage,« je civilna iniciativa sporočila Dnevniku. To po njihovem mnenju odpira vrata arbitrarnosti in zlorabam.
Zakonodajalec se je do zadnjega ukvarjal tudi z oblikovanjem določbe, ki podnevi omejuje uporabo akustičnih naprav in glasbil z namenom varovanja pravice do počitka in miru. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pričakovala jasnejši zapis, ki bi omogočil nedvoumno presojo, kdaj takšno ravnanje pomeni motenje miru ali počitka, ki ga je treba sankcionirati kot prekršek. Ti kriteriji bi se lahko nanašali na glasnost, pogostost, trajanje in subjektivni odnos storilca do ravnanja.
Nejasna legalizacija vadbe inštrumentov
Koalicija je člen nazadnje dopolnila s stavkom: »Uporaba drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila, namenjena vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica, ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.«
Sprejeti zakon tako ostaja nejasen, vsebuje skupek subjektivnih in odprtih pojmov ter še vedno dopušča neenotno uporabo. Obenem izrecno omenja le zasebne prostore in ne omenja petja, na kar je večkrat opozorilo Društvo klavirskih pedagogov Slovenije.
Po prepričanju društva predlagatelj zakona ne razume kompleksnosti razmer v glasbeni dejavnosti. Jakost zvoka pri glasbilih je zelo različna: razlika med akustično kitaro in pozavno je tako velika, da med njima praktično ne obstaja presek – najglasnejše igranje kitare je tišje od najtišjega igranja pozavne. Prav tako je bistvena razlika, ali vadi otrok v prvem razredu glasbene šole ali študent prvega letnika magistrskega študija. Prvi vadi 15 minut, drugi do štiri ure na dan.
»Glede na zgoraj navedeno kompleksnost ni smiselno pričakovati, da bi policija ob morebitni prijavi kršitve lahko neki zvok opredelila kot običajno ali neobičajno uporabo, zato je takšna opredelitev v zakonu pomanjkljiva in nestrokovna,« je pred sprejemom zakona opozarjal predsednik društva Miha Haas.
Civilna iniciativa napoveduje ponovni upravni spor
Novo uredbo o hrupu bo ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) že v kratkem uporabilo v ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za odsek hitre ceste na tretji razvojni osi skozi Novo mesto. Upravno sodišče je julija razsodilo, da ministrstvo ne sme izdati dovoljenja na podlagi dosedanje protiustavne in nezakonite uredbe.
Civilna iniciativa 3ROS-jug opozarja, da postopek še vedno temelji na pravno spornih podlagah, zato bodo v primeru izdaje dovoljenja ponovno sprožili upravni spor. V njem se po njihovih navedbah ne bo presojala zgolj zakonitost gradbenega dovoljenja, temveč tudi nove uredbe o hrupu in uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN). Iniciativa ob tem spominja, da je upravno sodišče julija opozorilo na resne dvome o zakonitosti uredbe o DPN. V ponovljenem postopku se bo zato moralo MNVP vsebinsko opredeliti do očitkov civilne iniciative.
Uredba o DPN je sporna zato, ker je študija variant z izborom najustreznejše rešitve predvidela potek ceste zunaj urbanega območja Novega mesta, nakar so traso spremenili in hitro cesto speljali skozi mesto, za to varianto pa predhodno niso opravili presoje vplivov na okolje in prebivalce. Rešitev je bila leta 2010 sprejeta na internem sestanku na ministrstvu za okolje in prostor. Iz zapisnika sestanka je razviden dogovor, da sprememba trase ne sme priti v javnost in ne sme postati predmet javne razprave, ki bi lahko pripeljala do novih predlogov in preveritev poteka trase.
»Ker izbrana rešitev ni bila primerjana z nobeno alternativo in zanjo ni bila opravljena presoja vplivov na okolje in prebivalce, bosta tako uredba o DPN kot tudi nova uredba o hrupu neizogibno znova predmet sodnih postopkov,« napoveduje civilna iniciativa 3ROS-jug. »Za zamude, stroške in tako imenovane razvojne izgube zato ne odgovarjajo prebivalci, temveč odločevalci, ki so zavestno obšli zakonite postopke.«