Gradbeni inšpektorat je prejšnji teden izdal odločbo o prenehanju uporabe stanovanjske stavbe v Ulici Matije Doljaka 4 v Solkanu in odredil izselitev stanovalcev. Gre za tako imenovano stanovanjsko skupnost, v kateri živi šest uporabnikov Javnega zavoda Dom na Krasu. Nazaj v prostore zavoda, ki ima sicer prostore v občini Dutovlje, bi se morali preseliti včeraj, saj jim je inšpektor dal za to 24 ur časa od vročitve, ki je bila po naših informacijah opravljena v torek.
Goran Blaško, direktor javnega zavoda, nam je potrdil prejem odločbe inšpekcije, ki pa je za zdaj ne bodo spoštovali. »Načeloma imamo dogovor, da v tem trenutku iz te stavbe ne gremo. Rok je nerazumno kratek in tako hitro se je nemogoče izseliti. Trenutno se dogovarjamo, kako naprej.« Odločba bi po oceni direktorja lahko imela daljnosežne posledice, saj v podobnih stanovanjskih skupnostih živi okoli 1000 ljudi v državi, ogroženi pa so tudi dolgoročni načrti države. »Ta odločba je lahko nevaren pravni precedens. Mi smo za te skupnosti pridobili evropska sredstva in gre za državni pilotni projekt, sledili pa naj bi nam tudi drugi socialnovarstveni zavodi,« je še povedal direktor.
Na inšpektoratu so potrdili, da je bila odločba sicer izdana 12. decembra, »zanjo pa nimamo podatka o vročitvi, zato še nima pravnega učinka«. Omenjeni objekt je bil sicer obnovljen lani, vanj pa so se vselili prav tako lani.
Iz pisarne varuha za človekove pravice menijo, da uradno z odločbo niso bili seznanjeni, so pa od inšpektorata zahtevali odgovor. Pri tem so izpostavili, da varuh v tovrstnih zadevah pričakuje individualno presojo, pri tem pa opozoril na načelo sorazmernosti: »Varuh ocenjuje, da je 24-urni rok za izselitev invalidov, če informacija drži, pretirano kratek, zaradi česar bi posegli v njihovo dostojanstvo in varnost. Opozarja na potrebo po boljšem uravnoteženju formalnih zahtev s pravicami že tako ranljivih oseb, saj ocenjuje, da je njihova izselitev pretiran ukrep in ni skladen z načeli razumevanja, sorazmernosti in spoštovanja dostojanstva posameznikov.« Na inšpektoratu pa so pojasnili, da mora biti rok primeren in obrazložen glede na konkretno zadevo, določi pa ga uradna oseba glede na posamezne okoliščine.
Maljevac: Odločitev inšpektorata obžalujemo
»Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin in njihovo zapiranje za zidove zavodov sta nedopustna. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, kar je za nas, preostale, samoumevno,« je zadevo komentiral Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost. Na solidarni prihodnosti so pri tem v izjavi na spletni strani citirali kar presojo samega ministrstva za naravne vire in prostor, pod okriljem katerega deluje inšpektorat: »V primeru objekta, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovan kot stanovanje, gre za stavbo, ki se vedno klasificira kot enostanovanjska stavba.«
Posebne družbene skupine
»Gradbeni inšpektor je ugotovil, da delovanje stanovanjskih skupin pod okriljem zavodov sodi v okvir institucionalnega varstva. Nikakor ne moremo trditi, da gre za institucionalno varstvo, ampak eno izmed oblik podpore v skupnosti. Gre za njihov dom, kjer živijo ob pomoči tam zaposlenih,« nam je postopek komentirala Andreja Rafaelič z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Inšpektor je kot razlog za odločbo o prenehanju uporabe navedel neskladno uporabo stavbe, saj je stanovanjska skupina bivala v objektu, ki je opredeljen kot enostanovanjska stavba. Inšpektor pa je odredil, da jo zavod uporablja kot stanovanjsko stavbo za posebne družbene skupine in bi morala biti zato tako tudi klasificirana. Prepoved inšpektorja velja, dokler se ne spremeni uporabno dovoljenje. V uradnem listu so med stanovanjskimi stavbami za posebne družbene skupine sicer našteti »domovi za starejše osebe, študentski in dijaški domovi, internati, delavski domovi, domovi za odvajanje od odvisnosti, sirotišnice, samostani, begunski centri, prehodni domovi za tujce, materinski domovi, zavetišča in podobno«.
Soglasje sosedov
»Po Sloveniji je veliko takšnih skupnosti in v nekaterih ljudje živijo že zelo dolgo, to ni nobena novost. Če bi začeli množično izdajati takšne odločbe, bi to pomenilo, da bi se vsi ti ljudje morali vrniti v zavode ali pa bi jih morali namestiti tja, kjer bi se vsi sosedje s tem strinjali. To je po moji oceni diskriminatorno, saj nihče izmed nas ne potrebuje soglasja sosedov, da se nekam preseli. Zakaj bi nekdo, ki je morda brez noge, moral vprašati soseda za dovoljenje, da se nekam vseli?« se sprašuje Rafaelič.
Stanovanjske skupnosti omenjenega zavoda so na Goriškem že bile deležne nasprotovanja občanov, v Divači se je organizirala tudi civilna iniciativa. »Osebno sem do odločitve inšpektorata zelo kritičen, saj vrti čas nazaj, ne morem pa se znebiti slabega občutka ob manevru civilnih iniciativ in lokalne politike. Najšibkejše med nami moramo predvsem ščititi,« je še poudaril minister Maljevac.
