Tik pred menjavo vlade je konec maja vrata odprla dolgo in težko pričakovana Hiša za otroke, ki je namenjena obravnavi mladoletnih žrtev in prič kaznivih dejanj. Ko se je fototermin iztekel (na odprtju so bili trije ministri prejšnje vlade in predsednik republike) in so pospravili kozarce za penino, je vodstvo javnega zavoda Hiša za otroke začelo manj izpolnjujoče, vendar nujno delo za poslanstva zavoda – iskanje primernega kadra. Šele nato bodo lahko sprejeli prvega otroka.
Dogovarjanje o prvih
napotitvah otrok
»Hiša za otroke še ni začela sprejemati otrok, ker je najprej treba zaposliti ustrezen kader. Trenutno se intenzivno dogovarjamo z vsemi deležniki o prvih napotitvah in posledično zaslišanjih in obravnavi, prvenstveno predvsem s policijo in centri za socialno delo,« pravi direktorica zavoda Simona Mikec, ki optimistično upa, da bi lahko morda že avgusta sprejeli prvega otroka. Vsekakor naj bi obravnavo mladoletnih žrtev in prič kaznivih dejanj začeli jeseni. Prvi dve leti bodo predvidoma obravnavali žrtve in priče kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pozneje pa tudi drugih kaznivih dejanj.
Kot pojasnjuje direktorica, v zavodu zaposlujejo administrativno tehnično osebje, iščejo pa tudi strokovne delavce, ki bodo opravljali forenzične intervjuje z otroki in jim ponudili psihosocialno pomoč. »V tem trenutku se končujejo izbirni postopki za zaposlitev treh strokovnih sodelavcev, vodje glavne pisarne, tehnika in pravnika. V nadaljevanju nameravamo zaposliti še dva strokovna delavca. Želimo si zaposliti tudi kliničnega psihologa, ampak tudi mi se zavedamo pomanjkanja teh profilov,« pravi Simona Mikec, ki bo tudi sama opravljala strokovno delo, in sicer v polovičnem obsegu. Vsi strokovni sodelavci bodo morali opraviti dodatno usposabljanje za delo z mladoletnimi žrtvami kaznivih dejanj, usposabljanja pa bodo deležni tudi zunanji partnerji zavoda. Že zdaj potekajo ali pa so v pripravi usposabljanja za sodnike, tožilce, odvetnike, socialne delavce …
Za odpravo dodatne viktimizacije
V Hišo za otroke številni, ki se ukvarjajo s področjem zaščite otrok, polagajo velike upe. Gre namreč za ureditev po islandskem modelu Barnahus, po katerem otroke, ki se znajdejo v (pred)kazenskem postopku, obravnavajo celostno na enem mestu. Celostna obravnava bo vsebovala forenzični intervju, psihosocialno pomoč, po potrebi tudi zdravniški pregled. Tudi sam sodni postopek bo drugačen. Ključen bo forenzični intervju, ki ga bo opravil strokovnjak za izpraševanje otrok. Intervju bodo posneli v prijaznem okolju Hiše za otroke in v živo prenašali v sodno dvorano oziroma drug prostor, v katerem bodo sodnik, tožilec, obtoženec, obramba in vsi preostali udeleženci sodnega postopka. Učinek bo dvojen. Otroku travmatičnih izkušenj ne bo treba podoživljati večkrat, hkrati pa ga bo v prijaznem okolju zaslišal za to posebej usposobljen strokovnjak, ki bo do otroka prenesel vprašanja tožilstva, obrambe, obdolženca, sodnika.
Ključni namen Hiše za otroke je odpraviti tako imenovano sekundarno viktimizacijo žrtev: večkratno podoživljanje kaznivega dejanja, mučne postopke ... Prijaznejši postopki naj bi na dolgi rok marsikatero žrtev ali pričo opogumili, da spregovori. Ko so na Islandiji, pozneje pa tudi v skandinavskih in še nekaterih evropskih državah vzpostavili Hiše za otroke, se je povečala tudi učinkovitost pregona kaznivih dejanj zoper otroke.
