Mnoge stare nepremičnine z neznanimi dediči, ki so pokojni ali razseljeni v tujini, njihovi potomci pa nimajo stika s Slovenijo, so zdaj ujete v dolgotrajne ali nedokončane zapuščinske postopke, brez urejenega lastništva pa ostajajo neizkoriščene. Na ministrstvu za pravosodje so zato pripravili predlog sprememb zakona o dedovanju, ki ga je včeraj sprejela tudi vlada in poslala v državni zbor.

Predlog kot poglavitno rešitev prinaša občutno skrajšanje roka za odziv neznanih dedičev na oklic z enega leta na tri mesece s ciljem pohitritve dokončanja zapuščinskih postopkov in s tem ureditve lastništva nepremičnin. Objava oklica v uradnem listu oziroma na drug način se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja. Predlog Mestne občine Koper, da bi nepremičnine brez dedičev prešle v last občin, in ne več države, pa je nazadnje zaradi nasprotovanja več ministrstev iz predloga zakona izpadel.

22.561 zadev so lani prejela zapuščinska sodišča. Dobri dve tretjini so zaključila prej kot v pol leta, medtem ko se nekateri postopki vlečejo bistveno dlje.

Resna ovira za razvoj podeželja

Določitev krajših rokov v zapuščinskih postopkih so na podlagi analize delovne skupine predlagali na vrhovnem sodišču.

Pobudo za pospešitev postopkov je na ministrstvo naslovila tudi Mestna občina Koper, saj se prav na območju slovenske Istre, kjer je bilo v preteklosti izseljevanja več kot drugje, pogosteje soočajo s problematiko dolgotrajnih ali neizpeljanih postopkov. »Številni dediči so že pokojni ali pa razseljeni in brez stikov z družino, zato je ugotavljanje dednih deležev dolgotrajno,« so opozorili. Posledica (pre)dolgega čakanja na ureditev lastništva je praznjenje podeželja in preseljevanje predvsem mladih v mesta, kar še zaostruje stanovanjsko problematiko, hkrati pa ogroža enakomeren in vključujoč razvoj lokalne skupnosti. Neizpeljani zapuščinski postopki resno ovirajo tudi izvedbo infrastrukturnih projektov občine, na primer na področju rekonstrukcije cest ali komunalnega opremljanja, kjer so za pridobitev gradbenega dovoljenja soglasja lastnikov obvezna, so poudarili v Kopru. Zato so hkrati predlagali, da bi nepremičnine brez dedičev na območju stavbnih zemljišč prešle v last občin. Korist bi bila po njihovem dvojna. Občine bi tako preko stanovanjskih skladov lahko aktivirale nezanemarljiv delež stanovanjskega fonda – po nekaterih istrskih vaseh naj bi bilo takšnih nepremičnin kar 20 do 30 odstotkov. Predvsem pa bi v last pridobile zemljišča, ki jih potrebujejo za infrastrukturni razvoj podeželja. Postopki, ki jih morajo izpeljati za pridobitev teh nepremičnin, so namreč zdaj dolgotrajni in zapleteni, so utemeljili.

Ministrstvo za pravosodje je koprski predlog o prenosu nepremičnin na občine vključilo v osnutek zakona, po medresorskem usklajevanju pa v končni različici te rešitve ni več.

Zakon o dedovanju iz leta 1976 je bil doslej noveliran le trikrat, zadnja sprememba pa bo manj korenita, kot je bilo sprva predvideno, saj nepremičnine brez dedičev ne bodo prešle v last občin.

»Veliko občin zahtevnim postopkom ne bi bilo kos«

Na pravosodnem ministrstvu so nam pojasnili, da so v zvezi s koprskim predlogom prejeli več obrazloženih nasprotovanj. Ministrstvi za javno upravo in finance sta opozorili, da je veljavna ureditev na tem področju »učinkovita in z vidika gospodarnosti, enotnosti pravnega reda ter pravne varnosti najbolj smotrna in finančno vzdržna«. Prenos stavbnih zemljišč na občine naj bi bil problematičen tudi z vidika ohranjanja narave, za katero pogosto skrbijo javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država. Glede na razdrobljenost in velikost slovenskih občin ter njihove izkušnje je mogoče tudi predpostaviti, da veliko občin zahtevnosti sodnih postopkov, povezanih z zapuščinami brez dedičev, v praksi ne bi bilo kos, so utemeljili in dodali, da se tudi v večini evropskih držav premoženje iz naslova zapuščin brez dedičev prenese v last in ravnanje državi, tako kot je že zdaj urejeno pri nas. Poleg tega zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti že ureja tudi brezplačno odsvojitev nepremičnega premoženja osebi javnega prava, ki je izrazila javni interes za graditev javnih objektov ali za uporabo že zgrajenih javnih objektov.

V Skupnosti občin Slovenije so še vedno prepričani, da bi bil prenos nepremičnin brez dedičev na občine koristen in v javnem interesu. »Občine imajo neposreden interes za razvoj lokalnega okolja, kar bi omogočilo hitrejšo in bolj usmerjeno uporabo teh nepremičnin, zlasti ko gre za stavbna zemljišča.« Na koprski občini s končnim predlogom še niso uradno seznanjeni in ga zato še ne morejo podrobneje komentirati, jih pa odločitev ministrstev žalosti. 

Priporočamo