Evropska komisija je minuli teden predstavila ambiciozen načrt gradnje mreže novih hitrih prog, po katerih bi potniški vlaki vozili s hitrostjo do 250 kilometrov na uro. Omenila je tudi Ljubljano in napovedala, da se bo vožnja z vlakom do Dunaja do leta 2040 skrajšala s šestih na štiri ure in pol.
Dnevnikova analiza razpoložljivih informacij je že prej nakazovala, da evropska komisija v naslednjih petnajstih letih ne računa na gradnjo proge visokih hitrosti med največjima slovenskima mestoma. Napovedano skrajšanje potovalnega časa bodo namreč omogočile predvsem avstrijske naložbe v novo železniško infrastrukturo in nadgradnja obstoječega slovenskega omrežja. Domneva se je izkazala za pravilno.
Na zemljevidu le do 160 kilometrov na uro
V evropski komisiji, kjer smo iskali dodatna pojasnila, so nas opozorili na zemljevid, priložen novembrskemu sporočilu komisije evropskemu parlamentu in Svetu EU ter delovnemu dokumentu komisijskih služb. Na njem je sicer vrisana proga med Dunajem in Ljubljano prek Maribora, vendar iz legende izhaja, da bo ta do leta 2040 omogočala hitrosti le do 160 kilometrov na uro. Na zemljevidu, ki temelji na podatkih držav članic, ni prog skozi Slovenijo, po katerih bi vlaki dosegali hitrosti nad 200 kilometrov na uro (km/h).
Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI), ki ga vodi Alenka Bratušek, v pojasnilih Dnevniku poudarjajo, da tako strategija evropske komisije kot tudi zemljevid temeljita na slovenski zavezi, da bodo na relaciji Šentilj–Maribor–Ljubljana potniški vlaki do leta 2040 dosegali tako imenovane polne TEN-T potovalne hitrosti, torej do 160 km/h. Tako bi se potovalni čas med Ljubljano in Dunajem skrajšal s šestih ur na štiri ure in pol.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je ocenjeno skrajšanje potovalnega časa »okvirno« in temelji na javno dostopnih voznih redih iz aprila 2025. Ti »odražajo stanje v določenem trenutku in se lahko spremenijo zaradi posodobitev omrežja, infrastrukturnih del ali sprememb voznih redov«, pravijo. Z drugimi besedami: hitrejše potovanje ne bo rezultat proge visokih hitrosti, temveč vlaganj v nadgradnjo in modernizacijo obstoječih prog.
Ministrica Bratušek bo pisala grškemu komisarju
Ministrstvo sicer vztraja pri cilju gradnje nove proge visokih hitrosti na relaciji Ljubljana–Celje–Maribor–Šentilj z navezavo na avstrijsko omrežje, ki bi bila zgrajena med letoma 2040 in 2050. »Evropska komisija je skladno z junijskim pogovorom med ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek in evropskim komisarjem za trajnostni promet in turizem Apostolosom Cicikostasom Slovenijo uvrstila na zemljevid hitrih prog,« navaja ministrstvo. Pogovor se je nanašal na traso proge od Dunaja do Rima, ki bi potekala prek Maribora, Ljubljane in Trsta.
Slovenija, kot rečeno, je na aktualnem zemljevidu iz Bruslja, vendar na njem ni vrisane proge, po kateri bi vlaki vozili hitreje kot 200 km/h. »Naš cilj ostaja, da se relacija Ljubljana–Maribor–Dunaj na zemljevidu opredeli kot hitra proga, kjer hitrosti presegajo 200 km/h,« zagotavljajo na ministrstvu. »Zato bomo na evropsko komisijo naslovili dopis, v katerem bomo znova izpostavili naše prioritetne načrte na področju hitrih prog v Sloveniji. Ministrica bo ob prvi priložnosti o tej temi govorila tudi s komisarjem Cicikostasom.«
Nova dvotirna proga visokih hitrosti bi občutno izboljšala mobilnost v državi – vožnja med Ljubljano in Mariborom bi trajala le 55 minut – ter omogočila privlačnejše mednarodne povezave. V drugi fazi načrtujejo gradnjo takšne hitre proge od Ljubljane prek Divače do Trsta, dodajajo na MZI.
Za hitro progo še niti pobude niso vložili
Uredba EU o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) določa, da morajo biti na jedrnem in razširjenem omrežju do leta 2040 zagotovljene hitrosti vsaj 160 km/h za potniške in 100 km/h za tovorne vlake. Za dosego teh hitrosti je MZI že podal pobudo za vladno potrditev desetih državnih prostorskih načrtov. Med njimi pa še ni načrta za hitro progo Ljubljana–Celje–Maribor; pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta za novo hitro železniško povezavo še ni bila vložena.
Akcijski načrt evropske komisije ocenjuje, da bo za dokončanje načrtovanega omrežja visokih hitrosti (TEN-T) do leta 2040 potrebnih približno 345 milijard evrov. Izvedba ambicioznejše različice, ki predvideva hitrosti nad 250 km/h, pa bi stala okoli 546 milijard evrov.
Skrajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem za 90 minut sodi med najmanj ambiciozne cilje v akcijskem načrtu evropske komisije. Za primer: potovalni čas med Berlinom in Dunajem prek Prage naj bi se do leta 2040 skrajšal z več kot osmih na štiri ure in pol, med Sofijo in Atenami z zdajšnjih 14 na šest ur, med Budimpešto in Bukarešto s 15 na šest ur, med Madridom in Lizbono z devetih na tri ure, med Köbenhavnom in Berlinom pa za tri ure – na približno štiri ure.
