V minulih dneh je pristojni parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sprejel predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah, ki ga je v svojih zadnjih izdihljajih v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev z Danijelom Krivcem (SDS) na čelu. Toda odbor je k zakonskim 320 členom sprejel kar 73 amandmajev, ki so jih spisali v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica.
Novi zakon mora biti sprejet, ker bo v slovenski pravni red končno prenesel evropsko direktivo o elektronskih komunikacijah. Ta bi morala biti implementirana že pred poldrugim letom. Zaradi zamud je evropska komisija proti Sloveniji že vložila tožbo pred sodiščem EU. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, je razkrila, da zaradi prepoznega prenosa direktive Sloveniji grozi več kot 800.000 evrov denarne kazni. A namen zakona ni zgolj prenos direktive, pač pa tudi opredelitev odnosa naše države do družbe Huawei.
Vse toplejši odnos do Huaweija
Vodilne politične strukture v vrsti evropskih držav, od Velike Britanije do Švedske, so namreč v minulih dveh letih po zgledu ZDA s podpisovanjem takih in drugačnih izjav jasno nakazovale, da nameravajo Huaweijevo opremo postopoma izločiti iz svoje telekomunikacijske infrastrukture. Korporacija je na tem področju v preteklosti igrala pomembno, četudi omejeno vlogo. 5G je posel stoletja in kitajski gigant je v ključnem trenutku na enem najpomembnejših bojišč postajal persona non grata. Tak je bil tudi odnos Slovenije do kitajske korporacije v času, ko je vlado vodil Janez Janša.
Odnos vlade do kitajske družbe pa se je z Golobovo vlado, kot vse kaže, otoplil. »Glede vprašanja o stališču vlade do družbe Huawei in njenih interesov pri dobavi telekomunikacijske opreme pri vzpostavljanju omrežja 5G na ozemlju EU pojasnjujemo, da morajo biti vsem dobaviteljem zagotovljeni enakovredni konkurenčni pogoji in da vlada nima vnaprej oblikovanega posebnega stališča do katerega koli dejanskega ali potencialnega ponudnika telekomunikacijske opreme,« so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
Dobavitelj z visokim tveganjem
Spomnimo, predlog zakona, ki so ga v postopek vložili tedanji koalicijski poslanci iz vrst SDS v izteku Janševe vlade, je vseboval določbo o »dobaviteljih z visokim tveganjem«. Mobilni operaterji, ki bi želeli zagotavljati omrežne storitve državni upravi in kritični infrastrukturi, ne bi smeli uporabljati tehnologije določenih dobaviteljev, ki bi jih vlada označila kot tvegane. Predlog zakona je bil usmerjen zoper družbo Huawei in bi ji, če bi bil sprejet, onemogočil sodelovanje pri vzpostavljanju omrežja 5G kot dobavitelj opreme. Huaweijevo opremo sicer uporablja Telemach.
Kot tvegani bi bili – tako si je zamislila Janševa vlada – vnaprej opredeljeni dobavitelji, ki so kakor koli povezani z vlado ali zakonodajo tretje države, zlasti s tako državo, kjer ni demokratičnega nadzora. Definicijo tveganega bi lahko dobili tudi zaradi lastniške strukture ali zgolj zaradi kraja, kjer imajo svojo proizvodnjo. Operaterji – denimo Telekom, A1, Telemach – ki bi želeli zagotavljati svoje storitve državni upravi, policiji, vojski, upravljalcem cestne (Dars), železniške (Slovenske železnice), energetske infrastrukture (Holding Slovenske elektrarne, Gen energija, Eles, Borzen ...), bankam itd., bi morali prestati varnostna preverjanja.
Ta določila, ki bi vladi dala orodje, da onemogoči določene proizvajalce opreme – pa tudi določila, ki bi vladi omogočila posege v neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – so bila razlog, da v prejšnjem sklicu zakon ni bil potrjen.
Popravljena skoraj četrtina členov
Predlog zakona, ki ga je zdaj sprejel pristojni odbor, je bil zato popravljen s številnimi amandmaji. Koalicijski poslanci so popravili določbe o varnostnih zahtevah za operaterje, ki zagotavljajo omrežja upravljalcem kritične infrastrukture. Po novem se varnostne zahteve nanašajo na prepoved uporabe določene opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost, ne pa več na določene dobavitelje z visokim tveganjem. Predrugačene pa so bile tudi določbe, ki sta jih kot sporne izpostavili evropska komisija in zakonodajnopravna služba, in določbe o razlogih za razrešitev direktorja Akosa.
Spremembo so, pričakovano, pozdravili v družbi Huawei Slovenija. »Za zagotavljanje tehnološke nevtralnosti je nujna vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okolja, ki jasno definira posamezne kritične dele opreme ter sočasno s tem prilagodi tudi kriterije za oceno tveganja, na kar smo zakonodajalca tudi opozorili,« so zapisali v družbi.