Pregled drugega tedna predvolilnih TV-soočenj velja začeti s četrtkovo oddajo na TV Slovenija, kjer smo po odločitvi upravnega sodišča med parlamentarnimi strankami prvič videli Gibanje Svoboda. V stranki Roberta Goloba so z izbiro predstavnice zadeli v polno. Nekdanja veleposlanica v Švici Marta Kos je suvereno odgovarjala na zunanjepolitične dileme, ob tem večkrat oponesla voditelju, ko je v vprašanjih povzemal stališča vlade, in mimogrede zahtevala odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. Z obrazložitvijo, da so s tem, ko so na nacionalki omogočili nastop stranki Naša dežela, ne pa tudi njihovi stranki, »ravnali podobno, kot je oziroma še ravna vlada, ko sprejema odloke, za katere ve, da so protiustavni, in računa, da ne bo pritožb«.
Gibanje Svoboda ni zgolj eno ime
»Marta Kos je pokazala strokovnost na področju zunanje politike, obenem pa je bila kritična do preostalih v studiu, vključno z nekompetentnim voditeljem Igorjem Pirkovičem. Njen nastop je učinkoval: javnost se je lahko prepričala, da Gibanje Svoboda ni le ena oseba,« je njen nastop ocenil politolog Marinko Banjac. Ob tem velja opozoriti še na dva učinka nastopa Kosove. Prvič, ob morebitnem formiranju levosredinske vlade in mandatarstvu Roberta Goloba ima Tanja Fajon, SD, močno tekmico tudi na položaju zunanje ministrice. In drugič, ob neposredni primerjavi nastopov je bilo še bolj opazno vsebinsko luknjasto leporečenje Aleksandre Pivec, Naša dežela. Ob odsotnosti predstavnika NSi in nastopu Ernesta Petriča (Povežimo Slovenijo), ki je po oceni Banjaca »pomešal registre in bolj moraliziral in predaval, kot pa nastopal v predvolilnem soočenju«, na desnem polu pravzaprav ni bilo nikogar, ki bi oporekal kritikam vlade.
Drugačno sliko smo gledali na drugem soočenju na Pop TV, kjer so se z nekaterimi izjemami spoprijeli prvaki političnih strank. »Romana Tomc na soočenjih deluje kot megafon obcestnih plakatov SDS, ki so preplavili Slovenijo in prek katerih si je največja vladna stranka prisvojila zasluge za projekte, izvedene z državnim, proračunskim denarjem,« je Banjac komentiral nastop Tomčeve, ki je s podobno taktiko teden prej mestoma učinkovito zreducirala očitke opozicije, v drugo pa s ciničnimi opazkami in epepejem stranki ni več zmogla zakriti pomanjkanja protiargumentov. Na drugi strani pa se hkrati že kaže, kaj je recept za pridobitev večine protivladnih glasov. »Ker so v SDS in NSi zunaj svojega ozkega kroga tako splošno prečitani, da njihovi nastopi zvenijo le še kot obredni samogovori, bolj kot vsako dolgovezenje o avtoritarnosti učinkuje kratek cinični 'wow',« razmišlja politični analitik Tadej Troha. »In to Golob obvlada in izkorišča – v nasprotju s Tanjo Fajon, ki jo iskanje alternative zanaša v skoraj poduhovljeno abstraktnost,« je dodal.
Golob izkoristil temo energetike
Da je Golob uspešno manevriral med kritiko vlade in argumentacijo prihodnjih usmeritev, ugotavlja tudi Banjac. Je pa potencialni mandatar navdušil tudi s tistim, česar ni komentiral. To je bilo najbolj očitno ob poskusu Tomčeve, ki je proti koncu oddaje navrgla, da bi bila lahko nova levosredinska vlada vodena iz Pionirskega doma. S tem je ciljala na to, da je v Pionirskem domu zaposlena Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Golob je takšna namigovanja, pa naj jih je razumel ali ne, preprosto umaknil z mize. »Priznam, da ne razumem, kaj je hotela s tem povedati,« je odgovoril na voditeljevo vprašanje glede namigovanj Tomčeve. »Romana Tomc je sedež globoke države iz Murgel preselila v Pionirski dom. To je velik dogodek,« komentira Troha.
Soočenje na Pop TV prejšnji teden si je sicer ogledalo nekaj manj kot četrt milijona gledalcev, dogajanje v oddaji pa odseva tudi v meritvah razpoloženja volilcev. Gibanje Svoboda je tako okrepilo ratinge, SD pa je na tretjem mestu izrinila Levica, ki ji očitno koristijo dobri nastopi koordinatorja Luke Mesca. »Luka Mesec ima dobre momente, rezervo ima najbrž v bolj prepričljivem zagovoru tistih stališč stranke, ki nagovarjajo volilce levo od njega samega,« je podčrtal Troha. »Alenka Bratušek se je po prejšnjem tednu, ko so bili v SAB tarča stalnih napadov, malce pobrala in je delovala bolj prepričljivo, medtem ko Šarec vztraja pri enostavnem diskurzu, s čimer najbrž ne bo dvignil podpore svoji stranki,« pa je izgubljanje točk preostalega dela opozicije komentiral Banjac.
Je že prišel čas za Janšo?
Za trend, ki pesti LMŠ in SAB, torej trend rahlega, a konsistentnega padanja podpore v zadnjih tednih, niso imuni niti na desnem polu. Glede na meritve Ninamedie ga lahko spremljamo tako pri Povežimo Slovenijo, ki lovi volilni prag, kot tudi pri tradicionalnih trdnjavah NSi in SDS. Pri NSi rotacija glavnih obrazov na soočenjih očitno ne deluje, vse bolj vprašljiva pa postaja tudi taktika Janševe odsotnosti. »Na neki način je premierjeva taktična odsotnost celo razumljiva, saj je njegova pojava v očeh številnih volilcev tako toksična, da je kratkoročno gotovo bolje, da se ga na TV zaslonih vidi malo manj,« je odločitev SDS komentiral politični analitik Aljaž Bitenc Pengov. Ob tem je opozoril, da dolgoročno takšna taktika ni vzdržna.
»Janša želi ustvariti vtis državniške drže oziroma neke vzvišenosti nad trivialnostjo ukvarjanja z vsakdanjo politiko, in sicer v kontekstu tega, da so pred nami zahtevni časi in da se mora do zadnjega ukvarjati z vsebinskimi zadevami. To držo bi lahko kdo tudi razumel in sprejel, če na drugi strani ne bi bilo premierjeve aktivnosti na twitterju, kjer pa njegovo delovanje niti slučajno ni državniško. Kvečjemu je obratno, zato vse skupaj izpade cinično,« pa Janševo predvolilno stavo vrednoti dr. Samo Uhan, član centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na ljubljanski FDV.
