Zdaj že razvpiti IMSI-lovilec, ki deluje kot lažna bazna postaja, s pomočjo katere lahko policija pridobi identifikacijske podatke SIM-kartic in mobilnih telefonov (IMSI- in IMEI-številk), slovenski policiji očitno ni usojen. Ustavno sodišče je dokončno razveljavilo določila novele zakona o kazenskem postopku, ki so predpisovala uporabo IMSI-lovilca za zbiranje podatkov o komunikacijskih sredstvih, omenjena določila pa niso nikoli zaživela v praksi, saj je ustavno sodišče že leta 2019 do končne odločitve začasno zadržalo uporabo IMSI-lovilca. Njegova uporaba je bila v preteklosti večkrat predmet skrivalnic in sprenevedanja.
Zanikanje in improvizacija
Policija je pred več kot desetletjem IMSI-lovilec (natančneje dva) že uporabljala. Bolj kot ne naskrivaj. Na policiji o IMSI-lovilcu najprej niso želeli govoriti; ko pa je njegova uporaba postala javna skrivnost, so uporabo lažne bazne postaje potrdili in hkrati zatrdili, da IMSI-lovilec uporabljajo v skladu z zakonom. Zakon o kazenskem postopku uporabe IMSI-lovilca tedaj sicer ni urejal, so se pa na policiji opremili z mnenjem vrhovnega tožilstva, da lahko IMSI-lovilec uporabljajo po členu ZKP, ki je govoril o tajnem opazovanju. Policiji je prišel prav predvsem v primerih, ko so osumljenci menjavali predplačniške mobilne telefone, katerih lastnik oziroma uporabnik ni zabeležen v nobeni evidenci.
Toda zakonitost uporabe IMSI-lovilca je bila ves čas pod velikim vprašajem. Pripombe so imeli v uradu informacijske pooblaščenke, od zagovornikov obtoženih pa je bilo mogoče slišati celo sklepanja oziroma očitke, da policija z IMSI-lovilcem improvizira in z njim pridobljene podatke nato (da ugodi zakonodaji) po potrebi pripiše med informacije anonimnih informatorjev ali jih kako drugače legitimira. V zadevi »balkanski bojevnik« vrhovno sodišče denimo ni verjelo pričanju kriminalista, da je podatke o telefonu Dragana Tošića našel na spletu, saj njegova telefonska številka ni bila nikjer objavljena. Zato je sklenilo, da je policija do nje prišla na nezakonit način.
Nabiranje prahu in pomanjkljiva zakonska podlaga
Po inšpekcijskem nadzoru informacijske pooblaščenke leta 2013 je policija oba IMSI-lovilca pospravila pod ključ, stekla pa so prizadevanja, da bi zakonodaja uporabo IMSI-lovilca ustrezno opredelila. Pogoji za njegovo uporabo so bili končno uzakonjeni leta 2019, vendar so poslanci SDS in Levice takoj vložili zahtevo za oceno ustavnosti, ustavni sodniki pa so že takrat začasno prepovedali lovljenje identifikacijskih podatkov komunikacijskih naprav z IMSI-lovilcem. Nazadnje so zakonsko določilo, ki je to dopuščalo, tudi dokončno razveljavili.
Iz odločbe ustavnega sodišča je razvidno, da je ustavne sodnike v zakonski ureditvi zmotila premajhna možnost sodnega nadzora uporabe IMSI-lovilca, kar pomeni, da bi lahko pravosodno ministrstvo s še bolj podrobnimi zakonskimi določili to pomanjkljivost tudi odpravilo. »Ministrstvo za pravosodje bo navedeno odločbo, ki je precej obsežna, natančno preučilo, zlasti z vidika zagotovitve učinkovite naknadne sodne presoje ustavnih in zakonskih pogojev za poseg v pravico do informacijske in komunikacijske zasebnosti,« so nam včeraj pojasnili na pravosodnem ministrstvu, kjer se bodo letos lotili priprave novega zakona o kazenskem postopku.
Odločitev ustavnega sodišča so pričakovano pozdravili v uradu informacijske pooblaščenke, kjer opozarjajo tudi na morebitne nadaljnje korake zakonodajalca. »O sprejemljivosti novih nadzorovalnih tehnologij v demokratični državi bi moral biti dosežen čim širši družbeni konsenz, ne pa da je to prepuščeno represivnim organom samim. Transparentnost uvajanja policijskih pooblastil z omogočanjem javne razprave je bistvena za večjo uravnoteženost policijskih pooblastil in temeljnih človekovih pravic.«
Policijska IMSI-lovilca, na katerih se že približno deset let nabira prah, sta zdaj tako in tako že zastarela in bi v primeru ponovne uporabe bržkone potrebovali novega. Spremenili pa so se tudi izzivi preiskovalcev, saj se osumljenci zatekajo k šifrirani komunikaciji prek aplikacij.
