Na inšpektoratu so pojasnili, da so lani na področjih nadzora delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter na socialnih zadev opravili 11.536 inšpekcijskih pregledov, kar je 1435 več kot leto prej. Število ugotovljenih kršitev je poraslo za 1653 na 17.124, število izrečenih ukrepov pa za 948 na 8083. Skupna vsota izrečenih glob je nanesla 4,02 milijona evrov, kar je 283.500 evrov več kot v letu 2023.
Prve rezultate beleži tudi sektor za prednostno odzivanje, ki so ga ustanovili oktobra. Ta je odtlej izdal 80 prekrškovnih in 60 ureditvenih ukrepov, ob tem pa izdal 21 odločb o prepovedi opravljanja dela, delovnega procesa ali uporabe sredstev do odprave nepravilnosti.
Inšpektorat se je sicer donedavna soočal s precejšnjim osipom delovne sile, pri čemer je lani spomladi odjeknilo, da je tako tudi zaradi slabih odnosov in celo mobinga, kar pa so pristojni z ministrom za delo Luko Mescem na čelu zanikali. »Kadrovsko stanje se je stabiliziralo. Inšpektorat je uspešno nadomestil vse odhode na sedežu inšpektorata, prihod novih sodelavcev pa je prinesel boljše vzdušje in pozitivno delovno naravnanost. Tedensko potekajo redni kolegiji glavne inšpektorice z ožjim vodstvom /.../, kolegiji z vodji območnih enot pa enkrat mesečno. Prav tako potekajo kolegiji znotraj notranje organizacijskih enot,« so v zvezi s kadrovsko sliko in odnosi zdaj poudarili na inšpektoratu.
Trenutno je v tem organu v sestavi ministrstva za delo zaposlenih 135 oseb, kar je še močno pod kadrovskim načrtom, ki je za lani predvideval 160 delovnih mest. Glede mobinga so ponovili, da so lani prejeli le prijavo zaposlene glede trpinčenja v medijih, o čemer je bil obveščen tudi minister, ki je z zaposleno opravil pogovor. Inšpektorat je medtem ukrepal skladno z notranjim aktom.
Različni delodajalci
Do dela inšpektorata so že dlje časa kritični v sindikatih. Glavne težave vidijo v učinkovitosti njegovih nadzorov, število ugotovljenih kršitev na posamezni nadzor se namreč zadnja leta zmanjšuje. Kot je pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, jih posebej moti slaba odzivnost inšpektorjev, saj po njihovih izkušnjah lahko od prijave do nadzora še vedno mine več kot leto dni, kar je nesprejemljivo.
Opažajo tudi razliko pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov glede na velikost delodajalca oziroma glede na njegovo lastništvo. »Velikokrat se dela razlika med malimi in večjimi delodajalci. In to seveda ni prav. Zakon je namreč za vse enak,« je podčrtal Zorko.
Pozval je še k transparentnemu in javnemu delovanju inšpektorata. »Pogrešamo tudi več transparentnosti delovanja inšpektorata, ki bi pripomoglo k njegovemu ugledu. Medijska prisotnost inšpektorata ima lahko pomemben vpliv tako z vidika preventive kot z vidika informiranja o pravicah delavcev,« verjame.
