Vlada je sredi maja letos sprejela sanacijski program za odpravo posledic lanskih avgustovskih poplav. Za petletno obdobje sanacije, ki naj bi se začelo letos in trajalo do konca leta 2028, je obljubila 2,33 milijarde evrov, od tega za sanacijo vodne infrastrukture 1,36 milijarde evrov. Iz časovnice v sanacijskem programu pri tem izhaja, da naj bi še v tem letu za sanacijo vodotokov porabili 120 milijonov evrov.

A kljub temu da župani in prebivalci v poplavah prizadetih občin opozarjajo na nevzdržno stanje poškodovane vodne in druge infrastrukture, predvidena sredstva za sanacijo za zdaj ostajajo nedotaknjena. Iz odgovora ministrstva za naravne vire in prostor na naša vprašanja, koliko od predvidenih 120 milijonov evrov za sanacijo za letos je že pogodbeno angažiranih, izhaja, da sredstva še niso angažirana, ministrstvo pa še ni poskrbelo za ustrezne podlage za porabo tega denarja. »Sredstva iz sanacijskega programa bodo angažirana po sklenitvi pogodb, te pa bodo sklenjene, ko bodo projekti v okviru državnega proračuna uvrščeni v Načrt razvojnih programov (NRP) 2024–2027. Trenutno je v teku priprava investicijske dokumentacije, ki je podlaga za uvrstitev posameznih projektov iz sanacijskega programa v NRP,« se glasi odgovor ministrstva.

Na naša vprašanja, kaj natančno vključuje investicijska dokumentacija, ki je pogoj za porabo sredstev, kdo jo pripravlja in kdaj bo stekla poraba sredstev, so nam poslali le splošne odgovore. Navedli so, da je po zakonodaji za angažiranje sredstev treba izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), poraba sredstev za sanacijo pa da bo stekla po odprtju proračunskih postavk in sklenitvi pogodb z izvajalci. »DIIP za sanacijo vodotokov so bili pripravljeni takoj po zaključenem usklajevanju z ministrstvom za finance in so posredovani na ministrstvo za finance z namenom odprtja proračunskih postavk. Računamo, da bo to v kratkem,« so zapisali in nakazali, da je na potezi finančno ministrstvo, ki mora potrditi njihove dokumente.

Ministrstvo za finance: Denar je na voljo

Na finančnem ministrstvu po drugi strani pravijo, da je z njihove strani poraba sredstev za sanacijo mogoča že od 3. junija letos, ko so za namen izvajanja sanacijskega programa odprli ustrezne proračunske postavke in na njih razporedili pravice porabe sredstev za sanacijo. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je tisto, ki po njihovih besedah še ni opravilo svoje naloge, ker še ni pripravilo ustrezne podlage za porabo denarja – investicijske dokumentacije oziroma konkretnih projektov. »Za potrebe prerazporeditve so bile odprte ustrezne proračunske postavke, ministrstvo za naravne vire in prostor pa je odprlo nov evidenčni projekt (EP). Vendar EP pomeni zgolj rezervacijo pravic porabe in ni podlaga za porabo proračunskih sredstev. Sredstva se pri EP načrtuje v primerih, ko konkretni projekti še niso izdelani. Po uvrstitvi konkretnih projektov v načrt razvojnih programov države (NRP) se pravice porabe na te projekte prerazporedijo z evidenčnega projekta. Zato mora ministrstvo za naravne vire in prostor najprej izpeljati postopek uvrstitve konkretnih projektov v veljavni NRP,« so zapisali.

Župani se bojijo prihajajoče jeseni

Medtem ko se pristojni izogibajo konkretnim odgovorom na vprašanja o investicijski dokumentaciji in zaostanku pri sanaciji, nekateri župani pravijo, da so pravzaprav sami tisti, ki so zasuti s pripravo investicijske dokumentacije. Po besedah županje Črne na Koroškem Romane Lesjak so na njihovi občini pričakovali, da jim bo državna tehnična pisarna v večjo oporo, zdaj pa se je, kot opozarja, izkazalo, da morajo občine za investicijsko dokumentacijo, iskanje projektantov, izvajalcev, nadzornikov in recenzentov poskrbeti same. Dokumentacijo morajo poleg tega od zaključka intervencije pripravljati na enak način kot pri običajnih javnih investicijah, sredstev pa od države ne dobijo več vnaprej, pač pa kot plačila za nazaj. »To nam vzame ogromno časa. Na občinah nimamo dovolj strokovnega kadra za vse to,« je opozorila županja. »Ko nam projektant pripravi projekt, ga moramo poslati v potrditev v državno tehnično pisarno. Zdaj smo tja poslali prvih deset projektov in zgodilo se nam je, da smo dobili potrjen samo en projekt. Za vse druge smo dobili pripombe, ki pa po mojem mnenju niti niso vse smiselne oziroma so nepotrebne.« Županja opozarja tudi na problem pridobivanja ustreznih izvajalcev. Po njenih besedah se dogaja, da se na njihov razpis prijavi le en izvajalec; opaža tudi, da izvajalci včasih nimajo dovolj izkušenj z delom na vodotokih.

Po županjinih besedah so sicer na občini že v preteklosti skrbeli za investicijsko dokumentacijo. »V preteklosti ni bil problem, ko smo skrbeli recimo za en projekt. Zdaj pa jih imamo recimo 40,« je ponazorila. To potrjuje, da so razmere še vedno daleč od običajnih. »Na terenu bi bilo treba stvari absolutno izvajati hitreje. Treba se je zavedati, da gre za posledice naravne nesreče enormnih razsežnosti. So stvari, ki jih je treba nujno urediti. Ne moremo pustiti ljudi brez cest, še posebno ne v primeru naše občine, ki je zelo razvejana, poškodovanih cest pa je ogromno. Nejevolja ljudi je upravičena,« ocenjuje naša sogovornica. »Zdaj smo sredi avgusta. Za kakovostno delo na terenu imamo praktično čas samo še nekje do oktobra, potem se začne zima.«

Zamude se kopičijo

Kakšne bodo posledice zamude pri začetku sanacije? »S tem se bodo začele nabirati zakasnitve. Ko bo na državni ravni zadeva rešena, se bodo zaradi zamude pri pripravi razpisov in oddaje del verjetno izvajali pritiski na projektante in izvajalce. Obojih primanjkuje. Vsi si želimo, da bi se dalo sanacijo izpeljati hitreje, vendar 30 let nedelovanja na tem področju žal ni mogoče nadoknaditi v enem letu,« opozarja hidrotehnik in vodja sveta za vode Rok Fazarinc.

Prav pomanjkanje kadrov bo po njegovih besedah eden ključnih problemov pri sanaciji tudi v prihodnje. »Projektanti so izjemno zasedeni. Kadrovskih resursov je premalo. Ker se je to panogo desetletja zapostavljalo, so se kadri preusmerili drugam, recimo v cestno infrastrukturo, v državno upravo in podobno. Danes enostavno nimamo dovolj strokovnjakov, da bi se lahko kampanjsko lotili izvedbe sanacije,« pravi Fazarinc in dodaja, da se s podobnim problemom gotovo soočajo tudi na državni ravni, zlasti na direkciji za vode. »Na direkciji imajo enake težave s pridobivanjem kadrov, morda še večje. Vendarle gre za državno upravo, ki je, kar zadeva zaposlovanje, nekonkurenčna v primerjavi z zasebnimi podjetji. Ta lahko ljudem ponudijo več ali določene boljše pogoje,« ocenjuje Fazarinc.