»Upam si trditi, da bomo prvič v zgodovini samostojne Slovenije naredili eksperiment. Po 18 mesecih trdega dela bomo vedeli, kje so meje javnega zdravstvenega sistema.«, je pred dobrim letom dni napovedal Robert Golob. V zdravstvu je predsednik vlade zatem izpeljal menedžerski prijem, tako imenovani stresni test, s ciljem skrajšati čakalne dobe, izboljšati nadzor nad delovanjem javnega sistema in ponuditi več denarja za več opravljenega dela.
Vlada je prejšnji teden eksperiment predčasno prekinila. Na petkovi dopisni seji se je seznanila z analizo učinkov zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Iz predstavljenih podatkov je ugotovila, da mora po nujnem postopku zakon spremeniti, in sicer tako, da plačilo vseh zdravljenj omogoča le za izbrane zdravstvene storitve. Te storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), določila vlada. S tem se v veliki meri vrača k nekdanji ureditvi, v kateri so lahko v javnem zdravstvu že opravili neomejeno število posebej pomembnih zdravljenj oziroma tistih storitev, ki so se izkazale za ozka grla. Torej v obdobje, ko so bile postavljene vsaj ohlapne prioritete.
Predlog zakonskih sprememb izrecno določa, da ZZZS ministru za zdravje posreduje predlagani nabor izbranih vrst zdravstvenih storitev. Zavod tega še ni storil, saj se z besedilom zakona še niti ni uspel seznaniti, smo izvedeli. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan lahko pridobi tudi mnenje zdravstvenega sveta, kot najvišjega posvetovalnega organa ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Ukrep bo mogoče glede na predlog usmerjati k tistim zdravstvenim storitvam, pri katerih so čakalne dobe najdaljše in zdravstvena korist največja, je še sporočila vlada.
Tajnikar: vlada nadaljuje z razmetavanjem denarja
»S temi spremembami interventnega zakona ne bodo rešili ničesar,« je prepričan ekonomist Maks Tajnikar. »Izkušnje so pokazale, da v slovenskem zdravstvu ni problem pomanjkanje denarja in da več denarja ni skrajšalo čakalnih vrst, kar je priznal tudi minister za zdravje. To pomeni, da ga je bilo dovolj tudi za kritične vrste, ki naj bi jih po novem določala NIJZ in ZZZS. Zato se s spremembami nadaljuje razmetavanje denarja iz državnega proračuna, ki ima manko in se mora zadolževati, bolniki pa nimamo od tega nič.« Poleg tega praksa plačevanja po storitvah po sogovornikovi oceni ruši uveljavljen sistem bolnišničnega financiranja po skupinah primerljivih primerov, ki je sodoben in stimulativen način financiranja v zdravstvu. »S tem se še podaljšuje razgradnja dobrih elementov v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu,« opozori Tajnikar.
Ministrstvo za zdravje je še aprila trdilo, da je interventni zakon pozitivno vplival na določen del čakalnih dob, zlasti na področju okulistike, pri operacijah sive mrene, uroloških in pulmoloških pregledih ter dermatoloških in kardioloških pregledih. Kot smo poročali, so se po drugi strani v času veljavnosti zakona podaljševali repi vrst, v katerih bolniki tudi uradno čakajo nedopustno dolgo.
Prvega maja je na prve preglede nedopustno dolgo čakalo 70.785 bolnikov – to je kar 43 odstotkov več kot na začetku lanskega novembra. V vmesnem obdobju, ko NIJZ ni objavljal mesečnih poročil o čakalnih dobah, so se občutno podaljšale tudi vrste predolgo čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve. Na 379 izbranih storitev, ki jih pri tem spremlja NIJZ, je prvega maja predolgo čakalo 70.326 ljudi, kar je skoraj 28 odstotkov več kot 1. novembra lani. Iz podatkov o čakalnih dobah je tudi razvidno, katere storitve so v času neomejenega plačevanja pritegnile izvajalce. Na sklerozacijo krčnih žil je novembra na primer predolgo čakal vsak četrti bolnik, maja letos vsak peti.
Več kot 137 milijonov evrov
brez želenega učinka
Razpoložljivi podatki ZZZS tudi kažejo, da so priložnost za dodatna plačila zdravljenj pograbili predvsem zasebniki, pri katerih v prostem času delujejo številni zdravstveni delavci iz javnih zavodov. Opazno je tudi usmerjanje zdravstva k tistim storitvam, ki se bolj izplačajo. Povedano drugače: stresni test ne deluje tako, kot so si ga zamislili.
V obdobju od septembra 2022 do marca 2023 je bilo na podlagi interventnega ukrepa porabljenih 137.606.379 evrov, od tega so 49.266.568 evrov prejeli zasebni izvajalci zdravstvenih storitev s koncesijo, je razvidno iz podatkov ZZZS. To pomeni, da se je kar 36 odstotkov vsega interventnega denarja steklo v zasebni sektor, ki je po svojem kapitalskem in kadrovskem obsegu bistveno manjši od javnega. V prvem letošnjem trimesečju je bil največji zasebni prejemnik Arbor Mea, ki je specializiran za zdravljenje poškodb in obolenj gibalnega sistema. Sledili so Estetika Fabjan, Kirurški sanatorij Rožna dolina, MTC Fontana in Kirurgija Bitenc. ZZZS je naštetim nakazal skupaj 4,3 milijona evrov za storitve, opravljene v prvem letošnjem trimesečju.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil še prejšnji mesec zadovoljen, ker se čakalne dobe niso ekstremno povečale. Trend nakazuje, da bi se do jeseni znale zmanjšati, je zatrjeval na seji državnozborskega odbora za zdravstvo.
Kaj je pripeljalo do petkovega preobrata, zaradi katerega se je vlada, namesto da bi čakala na končne učinke, lotila zmanjševanja škode, še ni znano. Poznavalcem zdravstva, ki želijo ostati anonimni, vendarle ni ušlo, da Bešič Loredan nima več tako vidne vloge pri ključnih odločitvah, kar je sovpadlo z njegovim umikom s čela pogajanj o plačnem stebru za zdravstvo.
Odmevale so tudi nedavne opazke kirurga Erika Breclja o dogajanju v primeru ljubljanske psihiatrične klinike, na katero letijo očitki o domnevnem nasilju nad pacienti. Bešič Loredan je po spornih izjavah direktorja klinike Bojana Zalarja slednjega pozval k odstopu. Treba je ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo, je po poročanju Radia Slovenija izpostavil Brecelj, ki vodi Golobu podrejen strateški svet: »To, kar se zdaj dogaja – ne vem, ali zdaj rešujemo problem ali rešujemo ministra.« V zadnjih tednih so med akterji v zdravstvu tako vse pogostejša ugibanja, kako trden je še položaj Bešiča Loredana v vladi.
