Vlada je v sredo znova določila besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v državnozborsko obravnavo po nujnem postopku. Predlog so spremenili zaradi blokade, ki bi jo pri sprejemanju interventnih ukrepov pomenil predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi. Slednjega je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. S predlogom zakona o interventnih ukrepih se nadaljuje praksa začasnih sprememb, ki je od pandemije covida-19 dalje že stalnica.
Od bolniškega staleža do prilagajanja obveznemu prispevku
Novi predlog interventne zakonodaje nadomešča besedilo, ki ga je vlada vložila minuli teden. Obenem se je z njim znižala predvidena spodbuda za specializacijo zdravnikov iz urgentne medicine. Prvotno so tem zdravnikom odmerili 1000 evrov bruto mesečno, po novem pa je predvidenih 600 evrov bruto spodbude na mesec. Če bi ostalo pri prvotni ideji, bi imeli posamezniki kot specialisti celo nižje prejemke kot v obdobju, ko so specializanti, se je izkazalo. Sorodna težava se lahko pojavi tudi pri že uvedenem dodatku za izbiro specializacije iz družinske medicine (v tem primeru gre za 1000 evrov bruto mesečno), je potrdila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, a jo je mogoče po njenih besedah reševati z uporabo instrumentov plačnega sistema.
Spomnimo, aktualni predlog odpira tudi pot za za določanje režima posameznikovega gibanja med bolniško odsotnostjo. Pravno podlago uvaja še v primeru laičnega nadzora daljših bolniških odsotnosti, pri katerih nadomestilo krije zdravstvena blagajna. Obenem se širijo okoliščine, ob katerih posameznik ni upravičen do nadomestila med bolniško odsotnostjo. Predlog napoveduje tudi injekcije za bolnišnice v finančnih težavah.
V ureditev pri bolniških nadomestilih je posegala tudi interventna zakonodaja, ki je bila sprejeta tik pred koncem leta leta 2023. Bolniška nadomestila so bila z omenjeno interventno zakonodajo omejena na dvainpolkratnik povprečne plače, obdobje, ko gre za breme delodajalca, pa se je podaljšalo z 20 na 30 dni (šlo je za vračanje k nekdanji ureditvi). Takrat je bila na mizi tudi podlaga za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Spomnimo, kljub obljubam o kasnejšem nadomeščanju s pravičnejšo rešitvijo se to ni zgodilo. Višina prispevka ostaja enotna, le da se je vmes zvišala in zdaj znaša 37,17 evra mesečno.
Nizanje sprememb brez nove zakonodaje
Obstale so tudi ambulante za prebivalce brez zdravnika, ki jih je kot začasen ukrep uvajala interventna zakonodaja konec leta 2022. V tistem času so se oblasti še vedno sklicevale na omilitev posledic pandemije covida-19. Prvotno je veljalo, da lahko ukrep traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024 z možnostjo dvakratnega podaljšanja po pol leta. Ker si zdravnika v vrsti krajev po državi še vedno ni mogoče izbrati, so bile ambulante konec lanskega leta zgolj preimenovane v dodatne ambulante z bolj ali manj enako vsebino. Tudi to se je zgodilo po interventni poti.
Do pogostih posegov v sistemsko zakonodajo je bila večkrat kritična državnozborska zakonodajno-pravna služba. Letos je težavo znova izpostavila ob sprejemanju novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta je uvajala obsežne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve, so ugotavljali v omenjeni službi, nov zakon pa bi bil potreben tudi zaradi večkratnih posegov prek interventnih zakonov.
