Irena Šinko je dvakrat diplomirala. Najprej je na oddelku za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Vključevanje suhih pesnih rezancev v obrok za prašiče pitance, dobri dve desetletji kasneje pa je vajo ponovila še na mariborski pravni fakulteti. Tam je podpisana pod diplomsko nalogo z naslovom Upravne naloge upravnih enot na področju kmetijstva.

Praktičnih izkušenj iz kmetijstva Ireni Šinko ne manjka, saj je med drugim delala kot tehnologinja v mešalnici krmil, bila je kmetijska inšpektorica, srednješolska učiteljica živinoreje, osem let je vodila državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, na murskosoboški upravni enoti je bila tudi vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo. Niti približno pa ni bila prva izbira predsednika vlade Roberta Goloba oziroma njegovih prišepetovalcev. Za vodenje kmetijskega ministrstva so sprva novačili druge dame, a ker so jih vse zavrnile, je povsem na koncu prišla na vrsto Irena Šinko. Njeno ime je Golob kot zadnje uvrstil na seznam vseh bodočih ministric in ministrov.

Za mlade ni časa

»Je nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo slovenskemu kmetijstvu,« je to potezo ob razglasitvi Šinkove za ministrsko kandidatko za Dnevnik pokomentiral agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. V Zvezi podeželske mladine Slovenije očitno ne mislijo tako. Že triintrideseti dan po tistem, ko je Irena Šinko prevzela vajeti, so jo namreč mladi kmetje in podeželani na svojem profilu na facebooku javno zatožili, da jih zanemarja. »Ministrica ima prepolne roke dela, da bi se sestala z mladimi kmeti. Resda se sestaja z drugimi stanovskimi organizacijami, toda (mladi) kmetje nismo med njimi. Osebne in pisne prošnje za sestanek z novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko (še) niso dobile odgovora,« so ji očitali.

Še nobenemu kmetijskemu ministru doslej se ni zgodilo, da bi ga tako hitro napadli. Tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij so že razočarani, saj so bili v preteklosti vajeni, da so bila ministrska vrata kadar koli na stežaj odprta domala vsakemu kmetu. Zdaj tarnajo, da jih ministrica ne posluša, da zna biti osorna in vzkipljiva, da jih ne obvešča, katere ukrepe pripravljata ministrstvo in vlada, sprašujejo se tudi, kdo neki ji svetuje na področju kmetijstva in kdo ji kadruje. Mnogi namreč dvomijo, da bi si Šinkova za šefa kabineta sama izbrala zgodovinarja Dejana Süča, saj s kmetijstvom nima izkušenj. Je raziskovalec judovske zgodovine Prekmurja in velik ljubitelj lego kock. Na aprilskih državnozborskih volitvah se je na listi stranke Gibanje Svoboda v Lendavi neuspešno potegoval za poslanski mandat in za nagrado očitno dobil službo na kmetijskem ministrstvu. Enako velja za novega generalnega sekretarja tega ministrstva, pravnika Stojana Tramteta, ki je za poslanca kandidiral na listi LMŠ. In ker na volitvah ni uspelo ne njemu ne stranki, so ga dodeli Ireni Šinko.

Kmetijska ministrica je s precejšnjo zamudo dobila tudi državna sekretarja, za kmetijstvo šele pred tednom dni. Tako kot Šinkova in Süč sta oba povezana s Prekmurjem. Darij Krajčič, strokovnjak za gozdarstvo in zaradi sendviča neslavno odstopljeni poslanec LMŠ, je bil tam rojen, Tatjana Buzeti pa v Fokovcih na Goričkem prideluje ekološka zelišča in začimbe. »Tou so naši Prekmurci,« so ob prekmurskem zavzetju ministrstva za kmetijstvo na družbenih omrežjih ponosno zapisali v deželi ob Muri.

Preveliki čevlji?

Samozavestna, delavna, inteligentna, odločna, trmasta, vse hoče vedeti in razumeti, je tudi neposredna. Tako Ireno Šinko opisujejo tisti, ki so že delali z njo. Ko je vodila sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je imela precej težav z zaposlenimi, tudi očitkov o mobingu je bila deležna. V njeni naravi ni, da bi želela biti všečna ali da bi vsem ugodila. Zaradi tega utegne imeti težave tudi v vladi, v katero je vstopila kot strokovnjakinja. Nima torej politične stranke, ki bi ji stala ob strani. Njen neposredni šef je predsednik vlade Robert Golob, ki se mu za zdaj še popolnoma podreja. Tako je bilo tudi 13. junija, ko je namesto na svoje prvo zasedanje kmetijskih ministrov v Bruselj z njim odšla na izlet v Maribor. Obiskali so agencijo za energijo, fakulteto za elektrotehniko in informatiko, višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, dom starejših, Slovensko narodno gledališče Maribor, Narodni dom Maribor in stadion Ljudski vrt, torej prav ničesar kmetijskega, njeni ministrski kolegi pa so tisti dan v Bruslju razpravljali tudi o prehranski krizi zaradi vojne v Ukrajini. Slovenijo je tam namesto ministrice Šinkove zastopala namestnica stalnega predstavnika naše države v Bruslju.

Da Irena Šinko kmetijske politike ne razume v vsej njeni širini, je dokazala tudi na nedavni novinarski konferenci, ko sta s premierjem Robertom Golobom sredi žetve, ko je bil del pšenice že prodan, na novinarski konferenci nepremišljeno naznanila, da bo država odkupila ves letošnji pridelek. Povzročila sta velikansko zmedo, pa ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, saj so posledično tudi tam apetiti pridelovalcev pšenice po večjem zaslužku močno zrasli.

Ni malo takih, ki že po petih tednih ministrovanja menijo, da je Irena Šinko obula prevelike čevlje. Toda agrarni ekonomist Emil Erjavec ocenjuje, da je za takšno presojo malce prezgodaj. Sam bi ji dal še nekaj kredita, četudi se ji je zgodila pšenica, kar po njegovem ni bilo premišljeno. »Je pa res, da je to sprožil nekdo drug (predsednik vlade, op. p.),« je pripomnil Erjavec.