»Ker gre po treh neuspelih javnih pozivih že za četrti zaporedni javni poziv, sodni svet poziva vrhovne sodnike k vložitvi kandidature na razpisani vodstveni položaj, saj gre za izredno pomembno funkcijo v okviru sodstva; situacija, v kateri vrhovno sodišče že dlje časa posluje brez podpredsednika, je nevzdržna,« so pri sodnem svetu ob že četrtem razpisu za podpredsednika vrhovnega sodišča dodatno pozvali vrhovne sodnike, med katerimi pa ni veliko zanimanja za najvišje funkcije. Rok za prijavo traja kar 60 dni, tako da lahko vrhovni sodniki o morebitni kandidaturi v miru razmišljajo tudi med sodnimi počitnicami.
Majhno zanimanje za vodstvene funkcije
Po neuradnih informacijah je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević svojega favorita ob enem izmed prejšnjih javnih pozivov poskušal nagovoriti h kandidaturi, vendar na koncu do prijave kljub temu ni prišlo, med drugimi vrhovnimi sodniki pa več kot očitno prav tako ni zanimanja za podpredsedniško funkcijo. Đorđević, ki je bil pred tem tudi sam podpredsednik vrhovnega sodišča (ko je bil predsednik njegov predhodnik Damijan Florjančič), je sicer večkrat poudaril, da se mu funkcija podpredsednika vrhovnega sodišča zdi primerna odskočna deska za predsedniški položaj, saj se podpredsednik že dodobra seznani z vodenjem vrhovnega sodišča in njegovim širšim ustrojem.
Da je med vrhovnimi sodniki malo zanimanja za vodstvene funkcije, ni presenečenje. Tudi razpis za predsednika vrhovnega sodišča je bil uspešen šele v tretjem poskusu, tudi v tretje pa se je prijavil zgolj Đorđević, ki je pred tem kolege sam pozival k prijavi. Med razlogi za pomanjkanje interesa se omenja predvsem že pregovorno dejstvo, da gre za funkcijo prvega med enakimi. Svoje prispevajo tudi medosebni odnosi na vrhovnem sodišču, ki niso vedno optimalni, nekateri pa nimajo želje prevzemati vodenja, ki s seboj prinaša nove, povsem drugačne naloge, hkrati pa obe najvišji funkciji v sodstvu prinašata tudi dodatno izpostavljenost.
Razmisliti o postopku imenovanja
V preteklosti je bil kot odvračalno dejstvo izpostavljen tudi način imenovanja. Tako za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča kot tudi podpredsednika je predpisan dolg postopek. Kandidat se mora najprej predstaviti kolegom vrhovnim sodnikom na občni seji vrhovnega sodišča in nato še sodnemu svetu, nazadnje pa ga državni zbor izvoli na predlog pravosodnega ministrstva. S tem se izbrani kandidat izpostavi tudi morebitnim političnim diskreditacijam v postopku odločanja v državnem zboru.
»Vrhovni sodniki so vrhunski pravni strokovnjaki s sojenjem kot poglavitno dejavnostjo. Želijo se ukvarjati predvsem z vprašanji s svojega pravnega področja, tudi v mednarodnem prostoru, sodnoupravno področje pa jim ni tako blizu. Pa še postopek kandidature je izredno zapleten in marsikoga odvrne,« je po drugem neuspešnem krogu iskanja podpredsednika v intervjuju za časnik Večer pomanjkanje interesa komentiral Đorđević, ki si želi drugačnega postopka imenovanja predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča. Po njegovem mnenju bi zadoščalo, da vrhovni sodniki sami izberejo kolega, ki bi vodil vrhovno sodišče, podobno kot ustavni sodniki izberejo predsednika vrhovnega sodišča.
Glede imenovanja podpredsednika vrhovnega sodišča pa je Đorđević že v svojem strateškem programu ob svoji kandidaturi zapisal, da »bi kazalo razmisliti o ureditvi, da predsednik vrhovnega sodišča sam imenuje podpredsednika sodišča kot svojega najtesnejšega sodelavca«.
