Ivo Vajgl se je v predsedniško kampanjo podal, ker verjame, da se lahko prebije v drugi krog in na koncu tudi zmaga. Primerjalna prednost pred »znanimi kandidati«, kot jih je označil, so vsebina, izkušnje in drža. »Svojo kandidaturo razumem kot alternativo drugim znanim kandidatom. Ponujam drugačno vsebino, ponujam bogate izkušnje v diplomaciji, politiki in novinarstvu, zato lahko rečem, da sem primeren kandidat za visoko politično funkcijo,« je dejal Ivo Vajgl ob ponovnem vstopu na oder slovenske politike.
Ima jeklene živce
Vajgl pravi, da nima programa, ker ga predsednik republike ne potrebuje, ima pa prepričanje in svoje delo. »Sem trdnega zdravja, sem v dobri kondiciji in imam jeklene živce, kadar smo v stresni situaciji,« je dejal Vajgl. O delu dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja je kritičen, motil ga je njegov molk, ko smo v Sloveniji spremljali skrb zbujajoče odklone od vladavine prava. »S tem ko je molčal, je dajal vtis, da se je zavezal določeni politični opciji in da zato molči,« meni Vajgl. Kar se dogaja v medijih, zlasti na RTV Slovenija, meče slabo luč na državo, dodaja, ugled trpi in v tujini na Slovenijo gledajo z nejevero. Vloge predsednika republike v ustavnem smislu ne bi spreminjal, ne krepil, ne šibil. Ker je neposredno izvoljen, lahko krepi sodelovanje v politiki, je podpornik pravne države in kulturnega dialoga, zaveznik civilne družbe, je za delitev cerkve od države, za spoštovanje vojske, policije in gasilcev ter za povezovanje z demokratičnimi državami. Na zunanjepolitičnem področju pa Vajgl meni, da mora biti slovenska zunanja politika politika miru. »Po izkušnjah sodeč lahko rečem, da sem primeren kandidat za visoko funkcijo, za katero se potegujem,« je dejal.
Doba za preudarne voditelje
Vajglovi podporniki so filozofinja Spomenka Hribar, diplomat Iztok Simoniti, sociolog Rudi Rizman ter režiser in politik Franci Kek. Spomenka Hribar je dejala, da podpira Vajgla, ker v tem trenutku ne bi smelo biti vprašanje, ali je čas za prvo predsednico Slovenije. »Ko se sprosti pomembna politična funkcija, ni pomemben spol, ampak se sprašujemo o strokovnosti osebe in ali bo delo opravljala strokovno in častno,« je dejala Spomenka Hribar. Diplomat Iztok Simoniti je dejal, da podpira Vajgla, a ne zaradi politične in diplomatske kilometrine, »ampak zaradi drže, ki je spremljala to kilometrino«. Rudi Rizman je dodal, da sta Slovenija in Evropa pred največjo preizkušnjo po drugi svetovni vojni. »To pa je doba, ki zahteva preudarne voditelje. Nimamo tega razkošja, da bi na funkciji predsednika republike imeli nekoga, ki bi se šele usposabljal ali pa bil na začetku politične kariere,« je dejal Rizman.
Ivo Vajgl je v dosedanjih raziskavah javnega mnenja zasedel četrto mesto za Natašo Pirc Musar, Anžetom Logarjem in Marto Kos. Na vprašanje, ali lahko nadomesti velik zaostanek za vodilnimi, odgovarja, da so omenjeni začeli zgodaj, sam pa vstopa v tekmo šele zdaj, zato ne dvomi, da bodo čez čas to zaznale tudi ankete. Prva naloga, ki ne bo lahka, je zbrati vsaj 3000 podpisov, pred tem pa bo dobil tudi podporo politične stranke. Na predstavitvi Vajglove kandidature je bil prisoten tudi Ivan Gale, predsednik stranke Naša prihodnost. Pojasnil je, da je prišel izrazit podporo Vajglu, stranka pa se bo v prihodnjih tednih opredelila, katerega kandidata podpira. Volilno kampanjo vodita Tjaša Zorc in Tadej Slapnik. Slednji je pred leti skrbel za organizacijo v stranki Aktivna Slovenija skupaj s Francijem Kekom, nato pa v stranki Zares. V štabu Iva Vajgla bo skrbel predvsem za zbiranje podpisov pred upravnimi enotami.
