Kandidaturo za predsednika republike je doslej vložilo sedem kandidatov. Najprej je to storil glasbenik Gregor Bezenšek, sledili pa so mu podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič, poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, poslanec Levice Miha Kordiš in evropski poslanec SD Milan Brglez. V raziskavah javnega mnenja je nezanemarljiv delež imel tudi nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, ki bi v predvolilni kampanji s svojimi bogatimi izkušnjami popestril soočenja kandidatov. Po naših informacijah se bo umaknil in torej ne bo vložil kandidature. Vajgla sta pred zbiranjem podpisov za izpolnitev pogojev za vložitev kandidature podprli stranki Naša prihodnost in LDS, k temu pa bi moral priložiti še vsaj 3000 podpisov slovenskih državljanov. V štabu Iva Vajgla ne razkrivajo, koliko podpisov jim je uspelo zbrati doslej, a bolj kot težave z zbiranjem podpisov – te bi jim menda lahko celo uspelo zbrati – naj bi Vajgl po napovedi o vstopu v predsedniško tekmo Milana Brgleza in Mihe Kordiša spoznal, da nima prav velikih možnosti za uspeh.
Spremenjene okoliščine
z novimi kandidati
Vajgl je namreč prvi vskočil v izpraznjeni prostor po umiku podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos, a mu praznine brez podpore etabliranih političnih strank ni uspelo zapolniti, čeprav naj bi v ozadju skušal prepričati stranke vladajoče koalicije, da ga podprejo. Spomnimo, tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred kratkim izjavil, da podporo Nataši Pirc Musar širi tudi na podporo Milanu Brglezu in Ivu Vajglu. Potem ko sta Gibanje Svoboda in SD izbrala Milana Brgleza, so v štabu Iva Vajgla staknili glave in sklenili zaključiti projekt kandidature, ker bi se glasovi na levi sredini v prvem krogu preveč drobili. Namesto tega bo Vajgl podprl enega od kandidatov, po naših informacijah bo to Milan Brglez. Podprl naj bi ga, ker je prepričan, da je edini med sedmerico kandidatov, ki bi lahko dostojno zastopal vse Slovence in Slovenke.
Iz predsedniške kampanje so se danes kolektivno umaknili tudi štirje outsiderji: zloglasni Ladislav Troha, nekdanji poslanec Andrej Magajna, Ludvik Poljanec in vardist Ivan Bolfek. Pred državno volilno komisijo so pojasnili, da gre za protestno dejanje, ker menijo, da so predsedniške volitve »neveljavne, neustavne in nezakonite«. Zmotili so jih postopki DVK, postopki za zbiranje podpisov (čeprav naj bi jih zbrali dovolj), problematični pa da so tudi mediji, ker da diskriminirajo manj izpostavljene kandidate za predsednika republike.
