Golobi te vrste običajno vzrejajo le enega mladiča naenkrat, ki s pomočjo staršev in golobjega mleka izredno hitro raste. V naravi je populacija pegastega cesarskega goloba zaradi vpliva človeka v upadanju, so sporočili iz Tropske hiše Celje.
Par pegastih golobov v Celju je jajce v gnezdu uspešno skrival, zato so oskrbniki opazili že s perjem poraščenega mladiča. Starša mladiča še vedno hranita z golobjim mlekom iz golše. Mladiča je možno od ostalih golobov ločiti po velikosti in obarvanosti, nekoliko drugačni od staršev.
Kot je pojasnil direktor Tropske hiše Celje Simon Cirkulan, pri njih pegastim cesarskim golobom pripravijo pestre obroke hrane, s katero se hranijo skozi celoten dan. Njihov jedilnik vsebuje predvsem sadje, narezano na manjše kose. Med najljubšo hrano sodijo banane, grozdje, melone, papaja, mango, jabolka, hruške, granatno jabolko in gozdni sadeži.
Sadnemu obroku za tropske vrste golobov dodajo brikete za sadjejede ptice, sipino kost ter ostale vitaminske in mineralne dodatke. Ostale vrste golobov se hranijo tudi s semeni, zelenjavo in žuželkami, zato prehrani dodajajo tudi te sestavine, je še dejal Cirkulan.
Pegasti cesarski golob je velika vrsta goloba, ki v dolžino meri 35-42 centimetrov in tehta 365-510 gramov. Vrsta poseljuje gozdove in obale v jugovzhodni Aziji, predvsem majhne otoke in obalna območja, vse od Mjanmara in Tajske do Indonezije in Filipinov.
Mladič je ob izvalitvi nebogljen in skoraj gol. Ker ga starša hranita s hranljivim golobjim mlekom iz golše, hitro raste in je kmalu pripravljen zapustiti gnezdo. Takšen način razvoja je pomemben zato, da mlade ptice poletijo čim prej in tako ubežijo plenilcem. V človeški oskrbi pegasti cesarski golob živi tudi več kot 20 let.
V naravi so pegasti cesarski golobi pomembni raznašalci semen in skrbijo za širjenje drevesnih vrst in obnavljanje gozdov. Nekatere semenske ovojnice so namreč tako trdne, da jih golobi ne prebavijo, zato jih, pogosto na drugem mestu, izločijo z iztrebki, so še zapisali v celjski tropski hiši.
