Število otrok z odločbo o usmeritvi v osnovnih in srednjih šolah iz leta v leto narašča. V šolskem letu 2015/2016 je bilo po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje osnovnošolcev z odločbo 10.091, v lanskem šolskem letu pa že 15.712. Velik dejavnik pri povečanju števila otrok z odločbami je zagotovo boljše prepoznavanje in manjša stigmatizacija otrok z različnimi primanjkljaji.
Vseeno pa se pojavljajo očitki, da nekateri starši poskušajo s pomočjo odločbe svojemu otroku zagotoviti prednost pri doseganju učnega uspeha in pri izbiri nadaljnjega izobraževanja. Otroci, ki imajo odločbo o usmeritvi, namreč potrebujejo le 90 odstotkov točk za vpis na srednjo šolo s točkovno omejitvijo.
Novi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, ki je bil od leta 2014 direktor Zavoda RS za šolstvo, ki izdaja odločbe o usmeritvi, je ob zaslišanju pred pristojnim odborom državnega zbora v začetku meseca opozoril, da so številke s področja odločb o usmeritvi nekoliko sumljive. »Ko smo letos za to šolsko leto pogledali vpis v srednje šole in predloge za izdajo odločbe o usmeritvi, je bilo od tistih, ki so potrebovali odločbo na prehodu, približno 17 odstotkov takšnih, ki so zahtevo prvič vložili v 9. razredu. Kar pomeni, če špekuliram, da gre v tem delu tudi za zlorabo instituta dodelitve dodatne strokovne pomoči. Ne morem trditi za vse, za en velik delež znotraj tega odstotka pa zagotovo,« je dejal in napovedal, da se na področju odločb o usmeritvi obeta prevetritev.
»Ministrstvo načrtuje spremembo srednješolske zakonodaje, s katero bi za imetnike odločbe o usmerjanju za srednješolski program odpravili obstoječo mejo doseganja 90 odstotkov točk pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa,« so za N1 povedali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Nestrokovnost in nevarnost Logajeve izjave
»Slovenska osnovna šola je za zelo bistre in tiste brez težav premalo zahtevna. Ti učenci pridobivajo lepe ocene z malo učenja in zagotovo s kampanjskim učenjem. Povprečni otroci delajo veliko s pomočjo staršev in inštruktorjev. Težko pa dosegajo dobre rezultate učenci, ki imajo različne primanjkljaje. Slednji lahko pridobivajo in izkažejo znanje le ob ustreznem poučevanju skozi celotno šolsko obdobje, ob prilagoditvah in razumevanju šolskih strokovnih delavcev, sošolcev, staršev,« stanje šolstva v Sloveniji pojasni specialni pedagog dr. Marko Kalan.
Prav zaradi povedanega in vse zahtevnejših šolskih kurikulov imamo vse več otrok in dijakov, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo ustrezne programe ter zagotovitev različnih načinov in oblik pomoči. Vendar kot pojasnjuje dr. Kalan, se pogosto zgodi, da otroci učne primanjkljaje v nižjih razredih še lahko kompenzirajo, v višjih razredih pa svojih primanjkljajev zaradi obsežnosti snovi in hitrega tempa ne zmorejo več kompenzirati. »Takrat potrebujejo odločbo. Govoriti o pretiranem povečanju odločb v zadnji triadi osnovne šole je nestrokovno in nevarno,« opozarja dr. Marko Kalan.
Dr. Marija Kavkler, predsednica Društva Bravo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, dodaja: »Minister kot argument za ukinjanje ugodnosti devetošolcev s posebnimi potrebami pri vpisu v srednje šole navaja le podatek, da je bilo za šolsko leto 2024/25 izdanih 17 odstotkov odločb v 9. razredu, in za nekatere meni, da so sumljive. Ob tem pa pozabi omeniti, da postopek usmerjanja ni vezan na 9. razred, ampak je trajal več kot leto dni in so se številni starši odločili za usmeritev otroka v program prilagojeno izvajanje z dodatno strokovno pomočjo šele takrat, ko so izrabili vse vire od domače intenzivne pomoči inštrukcij, pomoči prostovoljcev, plačanih ur, specialnopedagoške pomoči do drugih virov.«
Spomnimo, da je v bližnji prihodnosti že predvidena možnost selekcije pri vpisu devetošolcev v želeno srednjo šolo, saj se bodo rezultati nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu lahko uporabili kot merilo za vpis v določene srednje šole. »Ta sprememba predstavlja za mladostnike s posebnimi potrebami slabše možnosti za vpis na želeno šolo, saj na nacionalnih preverjanjih znanja otroci in mladostniki s posebnimi potrebami dosegajo nižje rezultate kot vrstniki. Ob tem dejstvu bi morala ministrstvo in širša javnost razumeti, da posameznik, ki ima določen primanjkljaj, okvaro, motnjo ali bolezen, ne more na področju šibkosti dosegati enakih rezultatov kot vrstniki,« dodaja dr. Marija Kavkler.
Zakaj imamo vse več odločb?
Dr. Marko Kalan pove, da je v osnovni šoli primanjkljaj na področju učenja pravzaprav težko prepoznati. Otroci z disleksijo, diskalkulijo in drugimi primanjkljaji namreč ustvarijo nekakšen mehanizem, s pomočjo katerega lahko dalj časa shajajo. Poleg tega se simptomi pri razvoju otroka pogosto spreminjajo, kar pomeni, da se šele v tako imenovani tretji oziroma zadnji fazi, torej v času, ko otrok zaključuje osnovno šolo, primanjkljaji zares izostrijo oziroma pokažejo.
V tem obdobju lahko učenec sicer preneha zamenjevati črke in številke, še vedno pa bere počasi, nepravilno naglašuje in prebrano slabo razume. In ker je snovi v zadnji triadi več, se mnogi starši šele takrat odločijo za pridobitev odločbe o usmeritvi. »Mnogi starši pa so ambivalentni do diagnostike in obravnave, bojijo se stigme, da bo njihov otrok potem ožigosan, če dobi odločbo, zato pridobivanje odločbe mogoče sprva celo odklanjajo, s prestopanjem otroka v višje razrede osnovne šole pa prepoznajo, da brez usmerjanja ne bo več uspešen,« pojasni dr. Kalan.
Povedano drugače, iz povsem razvojnih razlogov je jasno, da se največ odločb podeli prav v tretji triadi osnovne šole. Kot dodaja, imamo danes nova in zanesljivejša diagnostična sredstva ter veliko več znanja o specifičnih učnih težavah, kar pomeni, da lahko učni primanjkljaj zaznamo prej in uspešneje, kar morebiti tudi vpliva na povečanje števila odločb.
»Menim pa, da bi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje enkrat moralo opraviti že večkrat najavljeno evalvacijo devetletne šole. V praksi se mi dogaja, da otroci, ki so pridni delavci, manualci, ročno spretni ali pa tehnično, likovno izredno iznajdljivi, zelo težko ali pa slabo končajo sedmi, osmi, deveti razred, kjer imajo uničeno ne samo spričevalo, ampak tudi samopodobo in vero vase, v triletnih poklicnih šolah pa neverjetno zaživijo, napredujejo in postanejo odlični dijaki.
Take ugotovitve mogoče kažejo na to, da je slovenska šola v nekaterih razredih daleč prezahtevna,« pove dr. Marko Kalan. Dr. Marija Kavkler še dodaja: »Če minister resnično želi uvesti prepotrebne spremembe na področju posebnih potreb, mora poskrbeti za uresničevanje pravice do inkluzivne šole, ki omogoča vsem otrokom in mladostnikom, ne le tistim s posebnimi potrebami, vključenost, uspešnost in občutek pripadnosti. Skrajni čas je, da začnemo uresničevati zavezujoče dokumente, katerih podpisnica je Slovenija, kot so Konvencija o pravicah invalidov, Konvencija o otrokovih pravicah, Unescovi ter evropski in drugi dokumenti, da bo omogočen razvoj kakovostne inkluzivne šole.«
