Celjsko okrožno sodišče je v začetku novembra iz kazenske zadeve Trenta, v kateri se morajo predsednik SDS Janez Janša, nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar in nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic zagovarjati zaradi sporne preprodaje Janševega kmetijskega zemljišča v Trenti, izločilo del dokazov, ki so se nanašali na preiskavo domnevno fingirane javne dražbe, ki naj bi naknadno umetno napihnila vrednost nekdanje Janševe parcele. Šlo naj bi predvsem za podatke o komunikacijah med tremi posamezniki, ki naj bi se med javno dražbo med seboj usklajevali tako, da je cena nekdanjega Janševega kmetijskega zemljišča močno poskočila. Manever z izločanjem dokazov naj bi otežil pregon zoper obtožene.
Na specializiranem državnem tožilstvu so nam potrdili, da se je sodišče pri izločitvi dokazov oprlo na julijsko ustavno odločbo, ki je zaradi ugotovljene protiustavnosti razveljavila določila zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo pridobivanje tako imenovanih prometnih podatkov o komunikacijah (kdo je kdaj s kom komuniciral) in nekaterih bančnih podatkov. Sklep o izločitvi dokazov še ni pravnomočen, na specializiranem tožilstvu pa pravijo, da se bodo nanj pritožili. Po naših neuradnih informacijah pregon zoper Janšo zgolj zaradi izločitve omenjenih dokazov še ni ogrožen.
Protiustavno, vendar še ne razveljavljeno
Primer izločitve dokazov zaradi julijske odločbe ustavnega sodišča je zanimiv tudi zaradi načina, na katerega ustavno sodišče odpravlja ugotovljeno protiustavnost. Ustavni sodniki so ugotovili nesorazmernost posega v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti. Zmotil jih je predvsem prenizek predpisani dokazni standard (razlog za sum). Hkrati so sklenili, da razveljavitev stopi v veljavo šele po enem letu. To pomeni, da sporna zakonska določila še vedno veljajo, na pravosodnem ministrstvu in v državnem zboru pa imajo do prihodnjega poletja čas, da zakonodajo ustrezno uredijo. Če ne, bosta policija in tožilstvo ostala brez zakonske podlage za pridobivanje omenjenih prometnih in finančnih podatkov.
Že poleti smo želeli izvedeti, kako se bo tovrstna odločitev ustavnih sodnikov, po kateri je zakonsko določilo razglašeno za protiustavno, hkrati pa eno leto še vedno velja, odražala v konkretnih sodniških odločitvah. Tudi na vrhovnem tožilstvu so lahko samo ugibali in pojasnjevali, da se bodo posledice navedenih odločitev in uporab v praksi nedvomno pokazale šele skozi daljše časovno obdobje. Odločitev celjskega sodišča nakazuje, da bodo sodišča tovrstne dokaze izločala že zdaj, ko sporno zakonsko določilo sicer še vedno velja. Zato bo specializirano tožilstvo bržkone dobro premislilo o vsebini pritožbe, saj bi takšna sodna praksa lahko ogrozila druge kazenske postopke, ki jih vodijo tožilci.
Podkupnina za posle z državo?
Trojica osumljenih se mora zagovarjati zaradi sporne preprodaje Janševega kmetijskega zemljišča na težko dostopnem območju v Trenti, tik ob reki Soči, kjer je dovoljena le nadomestna gradnja manjše hiše. Predsednik SDS je parcelo kupil leta 1992 za 350.000 tolarjev (1460 evrov), leta 2005, ko je vodil slovensko vlado, pa jo je prodal Eurogradnjam za 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Eurogradnje so zemljišče, ki ga je geodetska uprava ocenila na zgolj 22.000 evrov, nato Imosu prodale za 146.000 evrov. Istega leta je Janša od Imosa za 236.000 evrov kupil trisobno stanovanje v Ljubljani, pri čemer naj bi si pomagal prav z denarjem od sumljivo drago prodane parcele v Trenti. Vsi posli so se dogajali v času prve Janševe vlade, ko je Imos pridobil za skoraj 70 milijonov evrov gradbenih poslov z državo.
Ko je Imos šel v stečaj in je stekla kriminalistična preiskava, je sodna cenilka vrednost parcele ocenila na dobrih 17.655 evrov, kar je bila tudi izklicna cena na javni dražbi leta 2016. Večina dražiteljev se je za parcelo potegovala do vrednosti 30.000 evrov, peščica dražiteljev (med njimi tudi nekdanji vidni član SDS Gregor Jeza) pa jo je dvignila vse do 127.500 evrov, za kolikor je parcelo kupil Damjan Podjed. Tudi on je nato parcelo prodal naprej.
Tožilstvo je nekaj časa preiskovalo tudi dražbo, ki naj bi bila fingirana z namenom, da osumljeno trojico opere krivde; češ da je bila vrednost parcele že v izhodišču nesporna. V okviru te preiskave je tožilstvo pridobilo tudi podatke, ki jih sodišče zdaj izloča iz spisa.
