Izgubo gre pripisati zmanjšanim prihodkom zaradi novih ukrepov in pravil poslovanja, višjim cenam laboratorijskih preiskav, medicinskega materiala in zdravil ter višjim stroškom dela. V prvih devetih mesecih so zabeležili 1,5 milijona evrov manj prihodkov, kar je med drugim posledica tega, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne plačuje določenih zdravniških pregledov, med temi na primer prvih anestezioloških pregledov, ki jih morajo opraviti pred operacijo, ter določenih laboratorijskih pregledov, na nekaterih oddelkih je plačana le polovica posegov, prav tako so v urgentnem centru zmanjšali količino storitev, ki jih lahko opravljajo, kar je bolnišnici pridelalo 450.000 evrov izpada.
»Novi ukrepi in nižanje cen krepko ožijo manevrski prostor. Prej se je dalo iskati rešitve, danes se z novimi pravili te možnosti močno krčijo. Prepovedovati in omejevati preiskave in posege ni prava pot. Mi stvari spremljamo, vodimo evidence, ampak ko bolnik potrebuje drago zdravilo, ga mora dobiti, in težko rečeš, da ne. Na dolgi rok bo treba razmisliti, kaj je tisto, kar javnim zavodom škodi in gre na mlin zasebnikom. Če se bo tako nadaljevalo, bomo izgubili kader in bolnike, in to bo za javno zdravstvo zelo slabo,« je opozoril strokovni direktor bolnišnice Tomaž Gantar.
Izolska bolnišnica je sicer skrajšala čakalne dobe, zmanjšalo se je tudi število čakajočih, teh je zdaj manj tudi zaradi uvedbe nove metodologije štetja nedopustno čakajočih, večinoma pa število posegov presega načrte. Izvajajo nadzor nad številom kontrolnih pregledov, ki jih je zdaj manj.
Svet zavoda se je seznanil tudi s poročilom o čakalnih dobah, ki ugotavlja, da bolnišnica bolnikom zagotavlja točne podatke o prvih prostih terminih, zaradi napak v centralnem informacijskem sistemu Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa prihaja do neskladja med podatki o številu čakajočih.
V oktobru se je število kontrolnih pregledov v primerjavi s septembrom zmanjšalo za en odstotek, število prvih pregledov pa se je za en odstotek povečalo. Čakalna doba za kardiološki, gastroenterološki, otroški alergološki pregled in za pregled dojk se je skrajšala, podaljšala pa se je čakalna doba za ultrazvok dojk in za prvi nevrološki pregled. Največ bolnikov čaka na prvi dermatološki pregled, sledi ultrazvok srca, med tistimi, ki čakajo na prvi dermatološki pregled, pa je tudi največ nedopustno čakajočih, in sicer zato, ker je zavod edini koncesionar v regiji, število pregledov pa že od januarja narašča.
