Prebivalci Ljubljane in širše okolice, ki so to zimo iskali nujno pomoč, so večkrat naleteli na izrazito veliko gnečo. Ideje o usmerjanju pacientov v druga mesta so ob aktualni sezoni okužb dihal že trčile ob ovire, v družinski medicini pa opozarjajo, da so v tem obdobju zelo obremenjeni tudi v osnovnem zdravstvu.
Z reševalnim vozilom le do najbližjega izvajalca
Naj nujno medicinsko pomoč poiščejo le v primeru nujnega zdravstvenega stanja, so paciente pozvali v Zdravstvenem domu Ljubljana. Na splošni nujni medicinski pomoči, ki sodi pod njegovo okrilje, je priliv bolnikov povečan, so pojasnili, čakalni časi pa se podaljšujejo.
Še prej so v UKC Ljubljana opozarjali na povečane obremenitve urgentne ambulante tamkajšnje infekcijske klinike. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino je tik pred koncem lanskega leta tehtal o prošnji iz največje bolnišnice, naj izbrani zdravniki ocenijo možnost napotitve bolnika s sumom, da gre za okužbo, v eno od sekundarnih zdravstvenih ustanov zunaj Ljubljane.
V omenjenem najvišjem strokovnem organu za družinsko medicino so opozorili na več omejitev, ki za zdaj onemogočajo takšno porazdeljevanje bremen. Pacienti imajo pravico, da sami izberejo izvajalca zdravstvene storitve, so spomnili. Kadar gre za prevoz v bolnišnico z reševalnim vozilom, pa je izbrani zdravnik po pravilih zdravstvene blagajne dolžan napotiti bolnika k najbližjemu izvajalcu, so opozorili. V razširjenem strokovnem kolegiju se sicer zavedajo, da Ljubljana nima regijske bolnišnice, je razvidno iz zapisnika zadnje seje. Poudarili so tudi, da so ob akutnih obolenjih izredno obremenjeni izbrani zdravniki družinske medicine.
ZZZS o predvidevanju sezonskih vplivov
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so potrdili, da je posameznik upravičen do nenujnega reševalnega prevoza le do najbližjega ustreznega zdravstvenega zavoda (in nazaj domov). Ob trenutnem dogajanju na nujni pomoči pa v ZZZS ugotavljajo, da bi bilo treba mrežo javne zdravstvene službe ter njenih zmogljivosti oblikovati in aktivno upravljati skladno s potrebami pacientov. To pomeni tudi predvidevanje sezonskih in drugih vplivov, ugotavljajo.
Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je ocenil, da gre za preplet več okoliščin. Do nekaterih ambulant družinske medicine pacienti težje dostopajo, opaža, obenem pa gre za vprašanje organizacije v urgentnih centrih, (pomanjkanja) prostih postelj na bolnišničnih oddelkih, na kar vplivajo tudi trenutne obnove in pa pomanjkanja osebja. Prebivalci Ljubljane s širšo okolico so lahko zaradi vloge kliničnega centra, ki opravlja tudi najzahtevnejša zdravljenja za celo državo, slabše preskrbljeni, a to po Sušljevih besedah ni edina okoliščina težav nujne pomoči. Del odgovora, kako naprej, je po njegovi oceni v boljši pripravljenosti na zimsko obdobje povečanih obremenitev, pri tem pa posebej opozarja na položaj prebivalcev brez zdravnika. Ti težje dobijo odgovore v osnovnem zdravstvu in se zato verjetneje zatečejo na nujno pomoč, je opozoril Sušelj. »Izbrani zdravnik bolnika pozna in lažje presodi, kako veliko je tveganje, v dodatnih ambulantah za prebivalce brez zdravnika pa se zdravniki menjajo. Ti prebivalci so deprivilegirani tudi v sezoni okužb dihal.«