Celjsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo Janševega odvetnika Francija Matoza in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri mora predsednik SDS Janez Janša državi plačati 8000 evrov kazni. Janša je bil na celjskem okrožnem sodišču lani obsojen zaradi kaznivega dejanja obrekovanja, zaradi katerega ga je preganjal nekdanji direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič.
Janša mu je namreč očital, da je »sodelavec pri umoru« nekdanjega novinarja in odgovornega urednika STA Boruta Meška. »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in za to mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike,« je maja 2021 tvitnil Janša in s tem Veselinoviču pripisal pomoč pri storitvi kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora in se preganja po uradni dolžnosti. Seveda Meško ni bil žrtev umora ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, temveč je leta 2010 umrl za posledicami hude bolezni. To je vedel tudi Janša, ki si je za potrebe tedanjega boja proti STA in Veselinoviču vzel nekaj pesniške svobode.
Sprememba obtožbe je bila dopustna
Matoza je v pritožbi med drugim zmotilo, da sta Veselinovič in njegov pooblaščenec Gorazd Fišer obtožbo pred zaključkom sojenja spremenila. Janši sta namreč sprva očitala kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, nazadnje pa sorodno kaznivo dejanje obrekovanja. Po mnenju Matoza naj bi s tem Janši onemogočila ustrezno obrambo. Senat celjskih višjih sodnikov se z odvetnikom Matozom ni strinjal. Presodili so, da je sodišče na prvi stopnji spremembo obtožbe upravičeno dovolilo, saj se je novi očitek nanašal na isti dogodek (tvit) in iste dokaze. Hkrati pa sta Janša in Matoz dobila čas za pripravo obrambe glede na spremembo obtožbe.
Višji sodniki so se morali opredeliti tudi do dela pritožbe, v katerem je Matoz prvostopenjskemu sodišču očital stališče do (ne)verodostojnosti razbremenilne priče Uroša Urbanije. Sodišče nekdanjemu uredniku STA (v času tretje Janševe vlade je bil tudi direktor Ukoma, nato pa direktor TV Slovenija) ni verjelo, kdaj mu je Meško povedal o svoji bolezni. Iz spisa delovnega in socialnega sodišča je namreč razvidno, da Meško vse do decembra 2009 niti sam ni vedel, kako hudo je zbolel. Urbanija je sicer poskušal Janšo razbremeniti, ko je pričal, da je bil prav on tisti, ki je Janši povedal, kako naj bi Veselinovič »brutalno obračunaval« z Meškom, kar da je zagotovo prispevalo k njegovi prezgodnji smrti. Zato naj bi Janša utemeljeno verjel v resničnost svojih navedb. Sodni senat višjega sodišča je kljub temu sklenil, da je Janša vsekakor o Veselinoviču zapisal neresnična dejstva, tako glede »sodelovanja pri umoru« kot tudi višine Veselinovičeve plače. Za nameček je po mnenju senata vedel, da piše neresnice, in se zavedal, da z zapisanim škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča.
Zgolj destruktiven in zlonameren napad
Višji sodniki prav tako niso imeli posluha za Matozovo pojasnilo, da je Janša dan po spornem tvitu objavil še »pojasnilni tvit«, v katerem ni več govoril o umoru, ampak o težki bolezni Meška in dejstvu, da so ga na STA pod Veselinovičevim vodstvom odpustili. Tovrstno opozarjanje naj bi bilo tudi v javnem interesu. Toda tudi v tem delu pritožbe so višji sodniki pritrdili kolegom na prvi stopnji in zapisali: »Sodišče prve stopnje je podalo jasne in prepričljive razloge, zakaj zapisani sporni tvit ni bil uporabljen pri izpolnjevanju politične dejavnosti in tudi ne v javnem interesu, kot zatrjuje obramba, pač pa je šlo zgolj za destruktiven in zlonameren napad na zasebnega tožilca.«
Janša mora 8000 evrov denarne kazni plačati v treh mesecih, poravnati pa bo moral tudi sodne stroške. Veselinoviča je sodišče s premoženjskim zahtevkom (7209 evrov) napotilo na pravdo.
»Vendarle verjamem, da je svet na dolgi rok pravičen. Vera v pravno državo ostaja. Pravzaprav ne sme nikoli usahniti, pa čeprav bodo pozivi k obvodu institucij morda še bolj pogosti. Glede na popolno zlorabo smrti človeka, ki ga seveda nisem umoril niti vedel za njegovo hudo bolezen, sem takšno odločitev sodišča pričakoval. Pomembno ne le zame, ampak tudi za druge takšne primere, pa je osebno zadoščenje, ker je dokaz, da sem imel prav in da si takšnega žaljivega početja ne sme privoščiti nihče. Sploh pa ne takrat predsednik vlade, zdaj pa vodja največje opozicijske stranke,« je sodbo včeraj komentiral Veselinovič. Janša pa se je odzval na omrežju X: »Nobena sodba ne bo nikoli izbrisala tragičnega dejstva, da je Veselinović vrgel na cesto na smrt bolnega novinarja Damjana Meška. Še bolj zavržno pa je takratno obnašanje stotin njegovih poklicnih kolegov. Podprla ga je le peščica, vsi ostali pa so molčali ali celo odobravali.«
